Spominjajo se vonja po babičini kuhinji. Dedkove potrpežljivosti, ko jih je učil voziti kolo. Popoldnevov, ko ni nihče gledal na uro. Občutka, da so bili sprejeti natanko takšni, kot so bili.
Babice in dedki imajo v življenju otrok posebno vlogo. Niso starši, zato jih ne bremenijo vsakodnevna pravila, domače naloge ali vzgojne bitke. Prav zaradi tega lahko vnukom ponudijo nekaj, česar pogosto ne more nihče drug.
Otroci si največkrat ne zapomnijo tega, kaj so od babice ali dedka dobili, ampak predvsem tega, kako so se ob njima počutili.
1. Da imajo zanje vedno čas
V današnjem hitrem tempu je čas postal ena največjih dragocenosti. Starši pogosto usklajujejo službo, gospodinjstvo, obveznosti in številne dejavnosti otrok. Babice in dedki pa lahko vnukom pogosto namenijo nekaj, česar je vse manj – mirno, neprekinjeno pozornost.
Ko skupaj pečejo piškote, sestavljajo sestavljanko ali sedijo na vrtu in opazujejo ptice, otroci dobijo občutek, da so v tistem trenutku najpomembnejši na svetu.
Ni treba, da se dogaja kaj posebnega. Že skupno pitje čaja ali sprehod po gozdu lahko postaneta spomin, ki ostane za vse življenje.
Preberite tudi: 10 idej za preživljanje časa z vnuki v času počitnic
2. Da jih sprejemajo brez pogojev
Pri babicah in dedkih se otroci pogosto počutijo nekoliko bolj sproščeno. Če kaj polijejo, pozabijo copate ali povedo kaj nenavadnega, jih običajno ne pričaka kritika, ampak nasmeh.
To ne pomeni, da babice in dedki ne postavljajo meja, temveč da otroci ob njih pogosto občutijo več brezpogojnega sprejemanja. Prav ta občutek varnosti je eden od temeljev zdrave samopodobe.
Raziskovalci z Univerze Oxford ugotavljajo, da lahko tesni in podporni odnosi med starimi starši in vnuki pozitivno vplivajo na otrokovo čustveno počutje ter zmanjšujejo občutek osamljenosti in stresa.
3. Skupne zgodbe o življenju
Otroci radi poslušajo zgodbe. Še posebej jih zanimajo pripovedi o tem, kakšno je bilo življenje nekoč, kako so babice hodile peš v šolo, kako je dedek dobil prvo službo ali kako so preživljali poletja brez telefonov.
Takšne zgodbe niso le zanimive. Otrokom pomagajo razumeti, od kod prihajajo, kakšna je zgodovina njihove družine in kako so živeli prejšnji rodovi. Hkrati pa se učijo, da je mogoče tudi težke življenjske preizkušnje premagati.
4. Male tradicije, ki se ponavljajo
Ni nujno, da gre za velike običaje. Morda babica vsako nedeljo speče palačinke. Dedek vedno pripravi vročo čokolado, kadar zunaj sneži. Ali pa imajo navado, da skupaj nabirajo kostanj, opazujejo zvezde ali ob rojstnih dnevih posadijo novo rožo.
Takšni drobni rituali otrokom dajejo občutek varnosti in pripadnosti. Ko odrastejo, pogosto ugotovijo, da so prav ti trenutki med njihovimi najdragocenejšimi spomini.
Preberite tudi: Pet idej za poletne izlete z vnuki, ki ne vključujejo zaslonov
5. Potrpežljivost pri učenju novih stvari
Marsikateri vnuk se vožnje s kolesom, ribolova, vrtnarjenja ali popravljanja drobnih predmetov spomni prav po dedku ali babici. Babice in dedki pogosto učijo nekoliko počasneje kot starši. Ne zato, ker bi znali manj, ampak zato, ker imajo več časa.
Otroci ob takšnem učenju ne pridobivajo le novih spretnosti. Dobijo tudi občutek, da je povsem normalno, če česa še ne znajo. To jim pomaga krepiti samozavest.
6. Občutek doma
Mnogi odrasli se še desetletja pozneje spomnijo babičine kuhinje, dedkove delavnice ali starega vrta. Takšni kraji postanejo simbol varnosti. Ni pomembno, kako velika je hiša ali koliko stvari je v njej. Pomembno je, da otrok ve, da je tam vedno dobrodošel.
Pri Ameriškem združenju psihologov poudarjajo, da stabilni in podporni odnosi z odraslimi pomembno prispevajo k otrokovi čustveni odpornosti ter občutku varnosti, ki ga potrebuje za zdrav razvoj.
7. Ljubezen, ki ostane za vedno
Darila se sčasoma obrabijo. Igrače se izgubijo. Fotografije zbledijo. Kar ostane, je občutek, da je nekdo vedno verjel vanje. Da jih je objel, ko so bili žalostni. Da jih je pohvalil, ko jim ni šlo najbolje. Da jih je poslušal, tudi ko so pripovedovali dolge zgodbe o stvareh, ki odraslim niso bile posebej pomembne.
Prav ta občutek brezpogojne ljubezni ostane z otrokom še dolgo po tem, ko odraste.
Preberite tudi: Kako z vnuki preživeti kakovosten čas, tudi ko so že najstniki
Babice in dedki se včasih sprašujejo, ali za vnuke naredijo dovolj. Ali bi jih morali večkrat peljati na izlet, jim kupiti lepše darilo ali pripraviti bolj zanimive dejavnosti. V resnici otroci popolnosti ne pričakujejo. Želijo si predvsem bližine, topline in občutka, da so nekomu pomembni.
Čez dvajset ali trideset let se ne bodo spomnili, katero igračo so dobili za rojstni dan. Zelo verjetno pa se bodo spomnili vonja po babičini potici, dedkovega smeha, dolgih pogovorov na vrtu in občutka, da jih je nekdo vedno pričakal z odprtimi rokami.
Najlepši spomini iz otroštva največkrat nastanejo iz povsem običajnih trenutkov, ki jih preživimo skupaj.