Mavis Albin ima tri sinove in osem vnukov. Po 40-ih letih vodenja družinskega posla z možem, se je odločila, da še ne bo mirovala, ampak nadaljevala s svojimi sanjami. Odločila se je, da bo še naprej trenirala košarko. O njej je sanjala že, ko je bila otrok, toda takrat ženskih profesionalnih ekip še ni bilo.
»Takrat še ni bilo možnosti, da bi košarko igrala profesionalno. Na šolah ni bilo ženskih ekip,« je povedala.
Povsem po naključju je zasledila članek v časopisu o ženski košarkarski ekipi veterank. »V članku je pisalo, da se jim lahko pridružijo ženske, starejše od 55 let. Ker sem bila stara ravno toliko, sem zbrala pogum. Vedela sem, da lahko!«
Ko je pričela s treniranjem košarke, je ugotovila, kako postaja vse bolj močna in samozavestna. Veliko lažje je delala v družinskem podjetju, imela je vedno več moči, tako telesne, kot tudi psihične. Njen pogled na svet je postal veliko bolj optimističen.
V teh letih, odkar je igrala za veteransko ekipo košarkaric, so dosegle kar osem zmag. »Vedno, kadar smo se vračale s tekme, sem komaj čakala, da pokličem domače, vnuke in jim povem, da smo spet zmagale!«
Ekipa uspešnih košarkaric iz Združenih držav Amerike zase pravi, da so povsem povprečne babice. Imajo podobne težave, kot ostali, le lažje jih premagujejo. »Košarka je odličen uničevalec stresa,« so povedale.
»Ponosna sem nase. Pri 76-ih letih še vedno zmorem, imam dovolj moči in energije. Šport je odličen vir motivacije, ohranja me v kondiciji in tudi zato sem tako zdrava. Leta ne smejo biti ovira za uresničitev svojih sanj,« je povedala Albin, ki še nikakor ne misli odnehati s treningi košarke.