Bavarska - kjer se prepletajo zgodovina, kultura in naravne lepote

Narava je vtkana v vsak delček Bavarske
Brez zelene pri potepanju po Bavarski ne gre in ljubitelji narave, jo boste v vsej svoji čarobnosti zagotovo doživeli v Garmisch – Partenkirchnu. Če imate radi smučanje in smučarske skoke vam je ime zagotovo poznano, saj je Garmisch znan po dveh pomembnih tekmovanjih v teh belih športih: smučarski tekmi na znameniti progi Kandahar in tekmi v smučarskih skokih v sklopu Novoletne turneje. Najbrž bi težko našli lokalnega prebivalca in tudi turista od kjerkoli, ki pozimi ne bi užival na številnih smučarskih strminah, ki jih v Garmischu ne manjka, pa tudi pogled na kar malce zastrašujočo strmino, po kateri se spuščajo skakalci je resnično osupljiv. Ampak očarani boste tudi nad samim mestecem, zato si je vredno vzeti čas in se sprehoditi po mestnih uličicah, da začutite bavarski utrip in zavonjate vonj po pečenih klobasah, kislemu zelju in pivu, seveda.

Na vrh s klobaso in pivom za popotnico
Za tiste, ki obožujemo vonj po svežem gorskem zraku je vsekakor obvezen obisk najvišje nemške gore Zugspitze. Dobra novica je, da je gora dostopna za kogarkoli. Nanjo se lahko povzpnete tako navdušeni alpinisti, hribolazci, kot tisti, ki nimate nobenih izkušenj z gorami, saj vas do vrha pripelje vlak, v katerem boste doživeli vožnjo skozi najdaljši gorski predor in tudi kabinska žičnica, s katere smo ob našem obisku občudovali čudovit pogled na pokrajino pod nami, ki se nam je sramežljivo pokazala skozi raztrgano morje oblakov in megle. Verjamemo, da je lepih sončnih dneh pogled še bolj izjemen, zato se bomo zagotovo še vrnili.

Niti malo se ne zlažemo, če odkrito priznamo, da so Bavarci mojstri v navduševanju turistov. Ena takšnih je turistična atrakcija v neposredni bližini prizorišča zimskih olimpijskih iger, ki so se tu odvijale leta 1936. Na bližnji vrh Eckbauer smo se namreč povzpeli s prav posebno, zastarelo Eckbauer žičnico, ki je bila že sama po sebi očarljiva zaradi svoje starinske podobe, turistični delavci pa te za nekoliko cekinov več očarajo tudi z nasmejano postrežbo, ki so nam jo servirali kar na sedežnici. Tipična bavarska pojedina, ki so nam jo postregli, je bila sestavljena iz Weisswurst – znamenite bele klobase, slane preste, bavarskega piva in še šilca žganega za piko na I. Ko se s polnim trebuhom pripelješ na vrh, pa te očara še pogled na zelene hribčke pred tabo in mogočne skalnate očake za njimi.

Skrivnostno življenje kralja Ludvika
Bavarska je prežeta z zanimivo in pestro zgodovino in prav gotovo je najbolj znani predstavnik le te kralj Ludvik II. Bavarski. Ludvika imenujejo tudi pravljični kralj, predvsem zaradi njegove romantične, nerealne predstave o svetu, zaradi česar so ga tik pred njegovo smrtjo razglasili celo za duševno motenega in mu odvzeli naslov. Okrog bavarskega kralja kroži veliko zgodbic in legend. Ni bil poročen, tudi otrok ni imel, obstaja pa veliko namigov, da naj bi bil istospolno usmerjen. Prav tako je nepojasnjena tudi njegova smrt, saj je umrl v precej skrivnostnih okoliščinah. Skupaj s svojim zdravnikom so ga namreč našli mrtvega v Starnberškem jezeru in še danes krožijo govorice, da je bil po vsej verjetnosti umorjen.

Pravljični gradovi pravljičnega kralja
Ne glede na čudaško in skrivnostno življenje je bil Ludvik velik estet in romantik, pa tudi veliki zapravljivec. Za seboj je pustil prečudovite kulturne spomenike, ki bogatijo bavarsko pokrajino in privabljajo turiste z vsega sveta. Zagotovo najbolj znan je pravljični grad Neuschwanstein, grad s slikovito lego visoko na hribu v osrčju bavarskih Alp in s podobo, ki tudi od daleč zgleda resnično veličastno.

V bližini kraja Ettal smo se ustavili v še enem pravljičnem kraju Ludvika, kjer je kralj preživljal čas v svoji zamaknjeni samoti. Dvorec Linderhof, obkrožen s čudovitim parkom in labodi, ki jih je kralj oboževal, leži v prijetni, zeleni kotlini v objemu gora. Že sama zunanjost dvorca je dodelana do zadnje podrobnosti, ko pa vstopiš skozi vhodna vrata, ostaneš odprtih ust od prve do desete sobane. Prepletanje bleščečega zlata, muranskega stekla, kristalčkov in bogatih tkanin je naravnost osupljiva. Skozi sprehod po dvorcu pa vseeno dobiš žalosten občutek neverjetne osamljenosti, s katero je moral živeti ta kraljevi posebnež.

Čudovito urejen park krasijo številne skulpture, fontane, paviljoni, oboki cvetočih vzpenjalk, najbolj pa te navduši, tako imenovana, Venerina votlina, za tiste čase izjemno moderno in dovršeno dodelan prostor, kamor se je Ludvik umaknil in poslušal skladbe skladatelja Wagnerja, ki ga je oboževal. Romantičen odsev ladjice na vodi, prelivanje luči, šumenje v slap padajoče vode, poseben prostor za orkester, ki mu je igral v živo, so le delček tistega, v čemer je Ludvik užival za časa svojega življenja tu.