Številnim boleznim se bomo izognili že, če bomo poskrbeli za močne in vitalne gojene rastline. Do njih pridemo z dobro obdelavo tal, pravilno izbiro tal, pravočasno in pravilno setvijo, pravilnim gnojenjem in zalivanjem in seveda upoštevanjem kolobarja. Če rastlina v rahlih tleh, kjer je dovolj hranil, hitro zraste in ima dovolj prostora za razvoj močne in krepke rastline, je veliko manj dovzetna za bolezni. Škodljivci, predvsem uši se najraje pojavijo na hitro rastočih poganjkih, ki smo jih prekomerno pognojili z dušikom.
Kljub vsem ukrepom se v začetku poletja na posevkih pojavljajo uši, gosenice, hrošči , muhe in drugi škodljivci. Po daljšem deževnim obdobju se začenjajo pojavljati tudi bolezni. Kako se boriti proti škodljivcem brez uporabe kemičnih sredstev?
Ukrepe lahko razdelimo na več skupin:
- mehansko preprečevanje škode
- v boju proti škodljivcem uporabimo njihove naravne sovražnike
- škropimo z rastlinskimi izvlečki, s kamenimi mokami, olji, izvlečki alg…
Mehansko preprečujemo škode tako, da posevke zavarujemo s protiinsektnimi mrežami. Te položimo na rastline v času naletov škodljivih metuljev, hroščev ali muh, ki želijo odlagati jajčeca na gostiteljske rastline. Včasih je dovolj že 2 metra visoka mreža okoli posevka. Škodljivi metulji ali muhe ponavadi letijo tik nad tlemi in se ujamejo v mreže. Ko želijo samičke odlagat jajčeca na gostiteljsko rastlino, v bližino postavimo rumene, bele ali modre lepljive plošče, ki jih privabljajo bolj kot ciljne rastline oziroma plodovi. Zelo učinkovite so feromonske vabe, ki ciljno privabljajo samčke določene vrste. Feromonske vabe z vonjem po samici zmedejo samčke na primer jabolčnega zavijača. Ker bolje vohajo kot vidijo, jih privabi vonj vabe. Samčki se vrtijo le okoli vabe in samičke jih ne zanimajo, katere ostanejo neoplojene. Določenim nočnim metuljem, predvsem sovkam nastavljamo svetlobne vabe. Pri tem se izogibamo oranžni in rdeči svetlobi, ker jo ne zaznajo. Pod svetilko nastavimo posodo z milnico ali oljem, kjer se vešče utopijo.
Mehansko lahko odstranimo tudi hrošče iz krompirjevih grmov, če jih le ni preveč. Te lahko po biodinamični metodi sežgemo oziroma namočimo v vodi in s tem škropimo po ostalem krompirju. Uporabljamo lahko tudi kameno moko, ki preprečuje, da se ličinke premikajo. Rastline okrepimo, če jih poškropimo s pripravkom iz alg ali si sami pripravimo brozgo iz kopriv. Koloradski hrošč ima tudi nekaj naravnih sovražnikov. To so škorci, kosi, fazani, krastače, kuščarji. V prodaji je tudi pripravek sestavljen iz glive Beauveria bassiana (Naturalis), ki povzroča, da hrošči po daljšem času propadejo. Proti krompirjevi plesni škropimo z bakrovimi pripravki, lahko pa uporabimo mešanico vode in mleka v razmerju 1:1. Škropljenja ponavljamo na 8 do 10 dni.