Znano je, da naše počutje vpliva na našo neverbalno komunikacijo. Ko smo veseli, smo nasmejani, ko smo prestrašeni, se sključimo, kot da bi se želeli pomanjšati. Ko smo samozavestni, stojimo pokončno in vzravnano, in ko nam je nerodno, gledamo v tla. Da naša govorica telesa pove veliko o našem počutju, torej ni nobena skrivnost. Pa velja tudi obratno?
Socialna psihologinja Amy Cuddy je s skupino sodelavcev želela ugotoviti prav to. V znanem govoru konference Ted Vaše telo vam pove, kdo ste je predstavila raziskavo, v kateri so ugotovili, da že dve minuti stanja v pravi telesni drži lahko močno učinkujeta na naše počutje.
Preberite tudi: Kako prepoznate energijskega vampirja? Je v vaši bližini?
V raziskavo so bili vključeni različni ljudje, ki so jim pred začetkom eksperimenta odvzeli vzorec sline, jim nato dali navodilo, naj dve minuti stojijo bodisi v eni od drž moči (na zgornji polovici slike) bodisi v eni od drž nemoči (na spodnji polovici slike), in jim nato ponovno vzeli vzorec sline. Ugotovili so, da se je pri ljudeh, ki so le dve minuti stali v drži moči, kar za 25 % zmanjšal hormon kortizol, to je hormon, ki ga naše telo izloča v situacijah, ki jih doživljamo kot stresne. Preverili so tudi nivo hormona testosterona in ugotovili, da se je ta zvišal za 20 %. Če bi v držah moči dodali še razmišljanje o nečem prijetnem, npr. preteklem dogodku, v katerem smo sebe doživljali kot samozavestne in uspešne, verjamem, da bi bili rezultati še nekoliko izrazitejši.
Vir slike: https://sumankher.com/2015/04/29/what-is-a-power-pose/
Precej drugačna slika se je pokazala pri ljudeh, ki so dve minuti stali v drži nemoči. Hormon kortizol se je pri njih zvišal, in sicer za 15 %, medtem ko se je nivo hormona testosterona znižal za 10 %. Tudi tu lahko to držo nemoči še dodatno podkrepimo z razmišljanjem o preteklem dogodku, ki ga doživljamo kot neprijetnega, ko smo izkušali nemoč, neuspeh ali poraz.
Ko sem na enem od izobraževanj imela priložnost to vajo preizkusiti, sem imela to smolo, da so mi izvajalci izobraževanja določili držo nemoči. Ne vem, če sem bila v tej drži res le dve minuti, meni se je vsekakor zdelo precej dlje. Temu je sledil polminutni nastop pred kamero, z navodilom, naj govorim, o čemer želim, oz. si lahko besede tudi izmišljujem, pomembno je le, da nekaj govorim. Teh nekaj sekund je bilo verjetno najdaljših v mojem življenju. Ko sem pozneje videla posnetek svojega nastopa, sem presenetila celo samo sebe. Zdelo se mi je, da sem popolnoma nerazpoznavna, saj sebe načeloma doživljam kot pozitivno osebo.
Preberite tudi: 10 znakov, ki kažejo, da vas oseba izkorišča
Pomislimo: kolikokrat, ko čakamo na razgovor za zaposlitev, sestanek ali začetek zmenka, sedimo tako, da smo sklonjeni naprej in v tej drži brskamo po telefonu. Popolnoma nevede s to držo telesa vplivamo na svoje počutje. Ker je marsikomu izziv nenehno ohranjati pozitivno miselnost, dodajmo temu še misli dvoma in strahu, s katerimi se pred situacijami, ki so za nas pomembne, soočamo, in dobili smo zmagovalno kombinacijo. V negativnem smislu, seveda.
Mnogo bolj kot informacije, ki smo jih le slišali ali o njih brali, se nam v spomin vtisnejo tiste, ki smo jih preizkusili. Zato vas vabim, da vajo preizkusite tudi sami. Izberite eno od drž moči, se spomnite preteklega dogodka, ki ga povezujete z občutki samozavesti, suverenosti, odločnosti, uspeha ali ponosa, razmišljajte o njem oz. se poskušajte vanj vživeti in medtem dve minuti stojte v eni od zgoraj predstavljenih drž moči. Nato vzemite svoj mobilni telefon, vključite kamero in pol minute stoje govorite, karkoli vam pade na pamet. Če želite, lahko govorite tudi le bla bla bla. Besede niso pomembne, učinek vaje bo viden na vaši drži telesa, mimiki obraza, gestah rok in nog, pa tudi glasu.
Če ne verjamete, da ima vaja lahko tudi nasprotni učinek, jo ponovite še tako, da boste dve minuti stali v eni od drž nemoči, to pa naj pospremi razmišljanje o najbolj neprijetnem trenutku vašega življenja. Ponovno v roke vzemite kamero in naredite tridesetsekundni posnetek, nato pa primerjajte svojo neverbalno komunikacijo na prvem in drugem posnetku. Pazite le, da ne boste slednjega naredili pred pomembnih sestankom ali srečanjem z osebo, na katero želite narediti dober prvi vtis.
Preberite tudi: Pri katerih letih smo ljudje najbolj nesrečni
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.