Pogosto zasledim tečaje in programe, v katerih učitelji učijo, kako bi 'morali' živeti, razmišljati, čustvovati in se vesti … torej kaj nam manjka … do tega, da bomo OK bitja, da se bomo lahko začeli imeti radi in da nas bodo lahko imeli radi drugi. Ta sporočila so lahko za osebo in njeno psihično ravnovesje škodljiva in še poglobijo težave posameznika. Že tako ali tako živimo v času, ko nam mediji vsakodnevno sporočajo, kaj bi morali narediti, da bomo nasmejani in lepi (npr. očistimo posodo s pravim čistilom in bo cela družina nasmejana in srečna ...), sporočila o tem, kako se moramo spremeniti, da bomo OK, še poglabljajo prepričanja, kot so: 'Samo še 10 kg shujšam pa bom vredna ljubezni …', 'Samo neham se jezit, pa bo moje življenje potekalo brez težav …', 'Delo opravim brez napak …', 'Očistim stanovanje pa bom …' ...
Verjamem, da je osebnostna rast pot spoznavanja sebe – ne glede na to, kakšni smo in osebnostna sprememba rezultat osebnih odločitev, o tem kakšni želimo biti, ne glede na pričakovanja, svetovanja drugih ljudi ali medijev (v Transakcijski analizi pravimo iz Odraslega v smeri spontanosti, zavestnosti in bližine).
Seveda smo si vsi različni in naše poti so različne, kljub vsemu pa nas sestavljajo deli osebnosti, ki so nam enaki. S prepoznavanjem le-teh, spoznavamo tudi sebe. V transakcijski analizi opisujemo strukturo osebnosti s tremi 'ego stanji'; ego stanjem Otroka, Odraslega in Starša. Med njimi ves čas prehajamo in jih kažemo tako z našim mišljenjem, čustvovanjem, kot tudi vedenjem.
Ego stanje Otroka predstavljajo »razvojne fiksacije« v polju osebnosti »Jaz«. Ko smo
v tem ego-stanju Otroka se vedemo, mislimo in čustvujemo tako, kot je v preteklosti.
Osnovne funkcije ego stanja Odraslega so v vzdrževanju notranjega ravnovesja med različnimi stanji jaza in zunanjega ravnovesja z okoljem, to je reševanje problemov in uporabi potencialov okolja. Manifestacije imajo značaj primernosti razvojni stopnji, situacijam in potencialom osebnosti - torej realnosti.
Ego stanje Starša predstavljajo ponotranjene prestave avtoritet, s katerimi smo imeli stik v svojem otroštvu. Mišljenje, čustvovanje in vedenje dajejo vtis posnemanja (npr. enega od staršev).
Primer: torej, ko se na tleh igram z otrokom s kockami sem lahko v ego stanju Otroka, torej bo moje vedenje, mišljenje in čustvovanja podobno tistemu v moji preteklosti. Ko otroka učim kako se pomije posodo, bom lahko v ego stanju Starša (posnemala svojo mamo, ki me je naučila pomivati posodo). Ko bom urejala službene stvari, bom lahko v ego stanju Odraslega, torej bom v skladu z mojo razvojno stopnjo. Seveda pa sama zunanja situacija ne narekuje v katerem ego stanju bom. Na primer … pri urejanju pravnih zadev pri notarju, bi po situaciji pričakovali, da bo oseba v ego stanju odraslega, kar pa ni nujno, če prepoznamo na primer strah pred avtoriteto, je verjetno v ego stanju otroka …
Prepoznavanje kdo smo in kakšni smo, ko smo v ego stanju Otroka, kakšni, ko smo v ego stanju Odraslega in kakšni smo, ko smo v ego stanju Starša in kakšne avtoritete smo ponotranjili vodi seveda k poznavanju sebe in osebnostni rasti. Preko spoznavanja sebe, prepoznavamo naše potrebe, ob čemer imamo priložnost za učenje, kako jih lahko zadovoljimo na OK način in kako smo lahko OK do sebe in drugih.
Za vsakega je osebnostna rast in osebnostna sprememba drugačna, svojevrstna pot, ki vodi k drugemu cilju … v mojih očeh je lepota ravno v tej drugačnosti in raznolikosti. Kako naj torej sledimo napotkom in pravilom drugih ljudi, če zadovoljstvo leži v življenje po lastnih željah in zadovoljevanju potreb, ki so nam edine?
Če imate vprašanje za spec. TA Tanjo Krist, ji ga lahko anonimno zastavite TUKAJ.
Še več o njej boste našli TUKAJ.