Danes je mednarodni dan epilepsije in tudi letos na ta dan opozarjajo, da ta nevrološka bolezen ni le medicinski, ampak tudi širši družbeni izziv. Skoraj polovica oseb z epilepsijo tudi v zdravstveno razvitem svetu nima ustreznega zdravljenja, poleg tega pa so družbeni predsodki o tej bolezni še vedno močno prisotni, piše STA.
Kaj je epilepsija?
Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, ki prizadene en odstotek ljudi. Vzroki nastanka so različni, pogosto so posledica poškodbe možganov, krvavitev, infekcij, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj, vzrok pa je lahko tudi dednost.
“Napade razdelimo v dve skupini, in sicer na napade, kjer je motena funkcija možganov v celoti (splošni, generalizirani napadi), in na napade, kjer je motena funkcija le dela možganov (parcialni napadi),” pojasnjujejo pri Društvu Liga proti epilepsiji Slovenije.
Natančno diagnozo za epilepsijo lahko postavi le zdravnik, ki se s to boleznijo ukvarja. Zdravi se jo z zdravili, ki jih je potrebno redno jemati, poleg tega pa se držati tudi zdravega načina življenja.
Epileptični napad se pojavi nenadoma
Epileptični napad se pogosto pojavi nenadoma, brez opozorila. Traja kratek čas in se sam zaključi. Pogosto pa ne vemo, kaj je vzrok epileptičnega napada.
»Po obliki so napadi zelo raznoliki. Oseba ima običajno vedno enake napade, pri nekaterih pa se pojavljajo različne oblike,« pojasnjujejo pri društvu Liga.
Kaj lahko storimo, če se znajdemo ob osebi, ki doživi epileptični napad?
Osebe ne premikamo, razen, če doživi napad na nevarnem mestu (na cesti, na vrhu stopnic …).
Osebo damo na bočni položaj in ji podložimo glavo.
Osebi ničesar ne dajemo v usta!
Preverimo dihalne poti, če je mogoče, pogledamo v usta in preverimo, da se ne duši zaradi predmeta v ustih. Poskrbimo, da slina ali kri iztekata iz ust (nagnemo glavo).
Pogledamo na uro in smo pozorni na trajanje napada.
Med napadom osebo pustimo pri miru.
Po napadu ostanemo z osebo, da se ta opomore.
Poskušamo ostati mirni in poskušamo preprečiti zbiranje ljudi okrog osebe, ki ima napad.
Kdaj je potrebno poklicati reševalce ali zdravniško pomoč?
V primeru, da se oseba zaradi epileptičnega napada poškoduje, pokličemo nujno zdravniško pomoč. Prav tako jo pokličemo, če se napad ne ustavi po treh minutah, ali pa se takoj po koncu napada nadaljuje nov napad. Če oseba po 15 minutah ostane zmedena ali se ji ne povrne zavest, pokličemo zdravniško pomoč. Prav tako tudi, če je napad za osebo neobičajen ali pa traja bistveno dlje kot običajno.
»Če osebo z epilepsijo poznate, ukrepajte v skladu z navodili zdravnika,« še svetujejo pri društvu Liga.