Starejši prebivalci so skupina ljudi, pri katerih lahko pričakujemo, da v kolikor zbolijo za gripo ali drugo respiratorno okužbo, bo lahko le ta potekala težje in z zapleti. To velja zlasti za tiste, ki se zdravijo za kronično boleznijo ali imajo slabšo obrambno sposobnost.
Kakšni so znaki gripe, kako dolgo bolezen traja, na kakšne znake oziroma zaplete morate biti še posebej pozorni in kdaj je nujno, da poiščete zdravniško pomoč, smo vprašali Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kakšni so znaki gripe?
Simptomi in znaki gripe so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Starostniki imajo razmeroma pogosto le vročino in motnje zavesti.
Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni.
Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben. Starejši naj bodo pozorni tudi na pojav zmedenosti, prisotnost težkega dihanja in bolečin v prsnem in trebušnem predelu, pojav nenadne oslabelosti, prisotnost bruhanja.
Kako poteka bolezen, kako dolgo predvidoma traja?
Približno po 1-3 dneh po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost.
Kaj lahko storimo sami, da lajšamo znake gripe?
Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni.
Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38°C, jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetuje se uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje.
Zaužijemo dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom dokler traja vročina.
Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je brez smisla in je lahko škodljivo.
Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Nekatera zdravila niso primerna za bolnike z resnimi okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Protivirusna zdravila se običajno predpišejo bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v bolnišnici.
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo, je gripa lahko težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben. Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti.
Poskrbimo, da ne prenesemo virusa influence na svoje bližnje – večkrat dnevno si umijemo roke in kašljamo v rokav. Sproti odstranimo uporabljene robčke. Roke si umijemo vsakič, ko jih onesnažimo z izločki dihal. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor.
Kakšni zapleti se lahko pojavijo pri starejših osebah in kdaj morajo le ti poiskati zdravniško pomoč?
Starejši prebivalci so skupina ljudi, pri katerih pričakujemo, da v kolikor zbolijo za gripo ali drugo respiratorno okužbo, bo lahko le ta potekala težje in z zapleti. Svetujemo jim, da se vsako leto v jesenskem času cepijo proti gripi. Priporočljivo je tudi cepljenje proti nekaterim pogostim bakterijskim povzročiteljem pljučnice. Svetujemo jim tudi druge preventivne ukrepe. V času okužb se naj čim manj gibajo v prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Pomaga pogosto umivanje rok, s čimer se lahko odstrani viruse, ki so jih pobrali iz okolice. Bivalne prostore naj pogosto zračijo. Priporočljivo je, da redno skrbijo za telesno dejavnost, za sprostitev in zdravo, z vitamini bogato prehrano.
Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben. Starejši naj bodo pozorni tudi na pojav zmedenosti, prisotnost težkega dihanja in bolečin v prsnem in trebušnem predelu, pojav nenadne oslabelosti, prisotnost bruhanja.
Ali je možno, da tudi tisti starejši, ki so se letos proti gripi cepili, zbolijo?
Nobeno cepivo ni 100% učinkovito, zato lahko zbolijo tudi tisti, ki so se proti gripi cepili. Pri starejših osebah cepljenje lahko prepreči pojav bolezni, vsekakor pa prepreči težek potek bolezni oziroma zaplete.
Je število obolelih za letošnjo gripo večje kot običajno?
Zaenkrat ni značilnih odstopanj v primerjavi s preteklimi sezonami.