Gripa je hitro nalezljiva bolezen, največ obolelih beležimo v zimskih mesecih, vrh doseže januarja in februarja, ko je tudi največ bolnih.
Da bi se pred njo uspešno zaščitili in preprečili širjenje pa Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča naslednje: poskrbimo in okrepimo zdravje s pravilno prehrano in dovolj gibanja ter se izogibamo natrpanim prostorom; cepimo se proti gripi in tako zmanjšamo verjetnost, da bi po okužbi zboleli; če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na svoje bližnje: temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav.
Komu je gripa posebej nevarna?
Čeprav se lahko proti gripi cepijo vsi, pa je še posebej priporočljivo, da o tej možnosti zaščite razmislijo tisti, ki spadajo v rizično skupino. To so: starejši od 65 let, kronični bolnikom in njihovi družinski člani, osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhni otroci (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovi družinski člani, nosečnice in njihovi družinski člani, zdravstveni delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, drugi delavci v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.
Virusi gripe se spreminjajo
Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.
Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Precepljenost proti gripi je prenizka
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji, menijo pri Naionalnem inštitutu za javno zdravje. »Prejšnjo sezono je bilo pri nas sicer cepljenih nekaj več ljudi (okrog 84.000) kot predprejšnjo sezono (manj kot 70.000), kar pa je še vedno precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Tudi delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se je v zadnji sezoni povišal v primerjavi s predzadnjo in je znašal 11,7 odstotka, kar pa je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev,« so še pojasnili.
Kje se izvaja cepljenje?
Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji. Cena cepljenja proti gripi znaša 14 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 evrov.