Indeks enakosti spolov 2022

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov, ki meri meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005.
Države članice so ocenjene z oceno od 1 do 100, pri čemer 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost. (Foto: Freepik.com)
Države članice so ocenjene z oceno od 1 do 100, pri čemer 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost. (Foto: Freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Merjenje indeksa enakosti spolov je pomembno orodje za pripravo politik ter pokazatelj napredka na področju enakosti spolov v Evropski uniji (EU) skozi čas. Indeks meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005, pri čemer se osredotoča na šest osrednjih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski področji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje).

 

Članice so ocenjene od 1 do 100

Države članice so ocenjene z oceno od 1 do 100, pri čemer 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost. EU povprečje v letu 2022 dosega 68,6 točk, kar je za 0,6 točke bolje od leta 2021. Boljši rezultat gre pripisati predvsem napredku na področju moči, kjer je sicer še vedno prisotna največja neenakost med ženskami in moškimi v EU.

Slovenija v letu 2022 dosega 67,5 točke oziroma za 0,1 točke manj od lanskega leta in se tudi letos umešča na 12. mesto v EU-27.  

Najboljši rezultat, tako kot leto prej, dosegata Švedska (83,9) in Danska (77,8), na tretjem mestu je Nizozemska (77,9), sledita Finska (75,4) in Francija (75,1). Najslabše se je tudi letos odrezala Grčija (53,4), sledijo Romunija (53,7), Madžarska (54,2) in Slovaška (56,0).

 

Izboljšave so

Ocena Slovenije se je od leta 2010  sicer izboljšala za 4,8 točke, vendar je primerjavi z drugimi državami članicami napredovala počasneje, zato je na lestvici padla za tri mesta. Od leta 2019 se ocena praktično ni spremenila in država še naprej zaseda 12. mesto. V primerjavi z lanskim letom je Slovenija najbolj napredovala na področju dela (+0,4), medtem ko je najbolj nazadovala na področju zdravja (-0,9)

 

Letošnji indeks enakosti spolov se osredotoča na socialno-ekonomske posledice pandemije covid-19, in sicer z vidika nege in varstva otrok, dolgotrajne oskrbe, gospodinjskega dela in sprememb prožnih ureditev dela v državah članicah EU-27.

Podatki kažejo, da  je bilo za skrb za otroke izključno odgovornih trikrat več žensk kot moških. Leta 2021 je o tem, da za otroke, stare od 0 do 11 let, skrbijo ali jih nadzirajo v celoti ali pretežno sami, poročalo 31 % žensk in le 9 % moških. Med pandemijo je za skrb za otroke ali vnuke, stare od 0 do 11 let, porabilo več kot štiri ure na dan skoraj še enkrat toliko žensk (40 %) kot moških (22 %). Od začetka pandemije se je 6 % žensk in 7 % moških odločilo, da bodo delali manj časa, da bi skrbeli za otroke in/ali druge sorodnike. Pri tem gre za enega najmanjših deležev žensk in moških v EU, ki delajo manj časa, da bi lahko izpolnjevali svoje obveznosti oskrbe.

 

Ženske so neformalno dolgotrajno oskrbo zagotavljale redkeje kot moški, obenem pa so oskrbi vsak dan namenile več časa. Leta 2021 je 23 % žensk in 30 % moških zagotavljalo oskrbo starejšim ali osebam z zdravstvenimi omejitvami. Kljub temu je med pandemijo več žensk (16 %) kot moških (10 %) poročalo, da zagotavljajo neformalno dolgotrajno oskrbo starejšim ali osebam z zdravstvenimi omejitvami več kot štiri ure na dan. Ti deleži so v EU razmeroma nizki. Leta 2021 se je za pomoč pri obveznostih v zvezi z neformalno dolgotrajno oskrbo na sorodnike, sosede ali prijatelje zanašal velik delež žensk (60 %) in moških (69 %). Poleg tega se je na zavode in ustanove za dolgotrajno institucionalno varstvo v primerjavi z drugimi državami članicami zanašal velik delež žensk (41 %) ter moških (53 %).

 

Razlike med spoloma pri razdelitvi gospodinjskega dela so bile še vedno prisotne, vendar so bile manj izrazite kot v drugih državah EU. Leta 2021 je 55 % žensk in le 11 % moških poročalo, da gospodinjsko delo opravljajo v celoti ali pretežno sami. Kljub znatnim odstopanjem med ženskami in moškimi je razlika med spoloma (44 odstotnih točk) v porazdelitvi gospodinjskih opravil med najnižjimi v EU. Poleg tega so ženske gospodinjskemu delu namenile več časa kot moški, pri čemer je več kot štiri ure na dan za gospodinjska opravila porabilo 15 % žensk in 6 % moških. 

 

Vir: gov.si

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Filmska srečanja ob kavi 2023/24

Program filmskih srečanj za poznejša leta: gledamo film...

Ne zavrzite jo – deluje kot gnojilo in barvilo, neguje kožo, odstranjuje vonjave …

Nekateri jo uživate vsak dan. A uporabna je na tisoč in...

Drago Jančar kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Prozart

Pisatelj Drago Jančar je na 11. mednarodnem festivalu l...

Metka Klevišar: LJUDJE, KI NIČ NE VEDO, VEDO VSE

"Ampak govorili so tako suvereno, kot da so pravi strok...

Ali barvanje las povzroča raka?

Kako škodljive so barve za lase? Ljudje naj bi lase bar...

Iz Jožičine kuhinje: Segedin golaž

Segedin golaž velja za najbolj priljubljeno jed na žlic...

Telekom Slovenije pri sanaciji poplav pomaga z donacijo 250.000 evrov

Dober mesec po katastrofalnih poplavah Telekom Slovenij...

V Cankarjev dom v Ljubljano prihaja že 22. Festival za tretje življenjsko obdobje

Od 27. do 29. septembra prihaja že 22. Festival za tret...

Iz Jožičine kuhinje: Nadevana paprika

Jožica ima idejo za odlično kosilo - nadevane paprike. ...

Metka Klevišar: MUCA JI POLEPŠA ŽIVLJENJE

Sama nisem nikoli imela niti mačke, niti psa, tako da š...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2023 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.