»Stavek je dolg,« je dejal nekoč samozavesten politik, »a ga držim v spominu.« Stavek je bil dolg za celo stran! Občudovala sem to njegovo zmožnost, njegov nenavadno močan delovni spomin.
Naj v ilustracijo, kako lahko deluje delovni spomin nas, dislektikov ali oseb dis, navedem naslednji odlomek iz oddaje, ki sem jo poslušala pred desetletjem na radijskem programu, ki mi je bil takrat nabolj pri srcu. V oddaji je nastopal Dominique Sampiero, pisatelj, avtor dela »Bog žensk«. Pritegnila me je pripoved o tem, kako piše, pa tudi zakaj piše in predvsem, kako pomni zapisano.
“Zame pisanje ni niti opis resničnosti, niti dejavnost. Spomin je v mojih očeh namreč nekaj silno bežnega.Toda pisanje mi pomaga, da le ni tako bežen in minljiv, kot se zdi. Pomaga mi, da se sestavim, da se znajdem, da vem, kje sem sredi tega našega sveta. Pomaga mi pomniti, kajti moj spomin je precej razcefran, nikakor ni povzemajoč. In ni linearen! Ne pomnim korak za korakom … Spominjam se drobcev, koščkov. Težko se spomnim, kaj se je zgodilo prej, kaj kasneje. To je zame težko, toda dobro se spomnim podrobnosti, drobcev, na primer tega, da je imel moški, ki me je napadel na ulici, majico s čisto drobnim napisom Lacoste. Pravzaprav se spomnim samo tega. Drobci se mi vračajo v spomin. Postanejo zelo pomembni. Nadvse pomembni! In s temi drobci se spomnim celotne situacije. Tako deluje moj spomin. Spomina pravzaprav nimam in prav lahko se zgodi, da bom lepega dne preprosto brez spomina. Ko pišem, se mi zdi, da obstajam, da sem živel, da živim tu in zdaj. In zame je ta občutek celo pomembnejši, kot pisanje samo.«
Ni čudno, da me je to pripovedovanje pritegnilo. Opisuje, kako jaz in morda še mnoge osebe z disleksijo mislimo in čutimo o svojem spominu. Težko si zapomnim vsebino svojih predavanj in ko pridejo študenti na izpit, ne vedo, da se moram tudi sama pripravljati nanj. Prebiram svoja lastna zapisana predavanja, razne teze in dejstva, da se jih lahko spomnim v pravem trenutku, da zadržim v spominu široko sliko vsebine … sliko moram zgraditi vnaprej, stvari moram zapisati. Tako se pomirim in vem, da se bom lahko držala zaporedja, strukture. Med predavanjem ali izpitom se drobci sestavijo v sliko in le tako je predavanje lahko uspešno.
Kognitivne ali spoznavne zmožnosti in kognitive dejavnosti, kot so govorjenje, branje, pisanje, računanje, razumevanje, so odvisne o delovnega spomina. In kaj je delovni spomin? Gre za dinamični sistem, ki omogoča, da pomnimo podatke. Pod vplivom kognitivnega delovanja pa se prav ta dinamični sistem spreminja.Tako je delovni spomin nekaj drugega kot kratkoročni spomin, ki ga nabolj poznamo.
Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsenica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter so-avtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.