Kar se prehranjevanja tiče, smo pri naši hiši vsi bolj ali manj ''cepljeni'' na preprosto, nekomplicirano, domače, z vrta. V bistvu je prehranjevanje kot neke vrsta matematika. Ko ugotoviš, da se da s kombinacijami kuhanje olajšati, uživaš!
Držim se načela, da je potrebno imeti na polici piro, riž, ješprenj, ajdovo in rumeno(proseno) kašo, ovsene kosmiče …
Na drugi polici nekaj polnozrnatih vrst moke, od koruzne, do ajdove, otrobi, rženo, črno, polbelo…
Več vrst olj, ne sme pa manjkati olivno.
Domač jabolčni kis. Maslo, kokosovo maslo, domača jajca …
Česen! Čebula.
Idealno je, če imamo pri roki zelenjavni vrt, kjer zraste več vrst solate, začimb, fižola, brokolija, špinače, cvetače, v enem od kotičkov vrta pa vsaj borovnice, maline, jagode in robidnice.
In potem, ko si naredimo seznam živil, brez katerih ne (z)moremo narediti običajnega kosila, se lotimo kombinacij.
Recimo t. i. ''pire krompir''. Osnovo lahko naredimo vsak dan enako, a če mu dodajamo različno zelenjavo (tudi barvno) ima otrok (ali odrasel) občutek, da vsak dan je nekaj drugega!
Zelo uporaben je tudi riž, saj iz njega pričaramo solate, sladice, glavno jed ali polpete. Enako velja za vse ostale žitarice.
Iz zelenjave delam omake, osnova s čebulo (porom) je običajno enaka. Nikoli ne uporabljam ''vegete'', saj dodam pikantnost z mletim česnom in zelišči.
Kadar pečem kruh, uporabljam papirnate posodice za mafine. Otrok ima občutek, da je dobil sladico, saj je kruhov hlebček potem podobne oblike.
Zadnje čase ima Mali rad makarone. Ko sem prvič skuhala polnozrnate, je dejal, da so takšni, kot bi bili iz čokolade. Pustim ga v sladki zmoti!
Ker je sladkosned, naribam jabolko, dodam malo cimeta, nekaj kapljic limone in zmehčam na mičkeno masla. Ko jabolčno omako zmešam z makaroni, se otroku zasvetijo oči!
Čez vse leto pijemo nesladkane kompote - odvisno od sadja, ki je na voljo. Jeseni so kompoti bolj naravno sladki, ker imamo precej grozdja. Čez zimo pa pridejo na vrsto jabolka. Kadar komu ''pade cukr'', naredim iz razkosanih jabolk, ''potunkanih'' v bolj gosto maso za palačinke, ocvrtke. Če ne gre drugače, si pomagamo z javorjevim sirupom.
Ob vsakem času so dobrodošli jabolčni krhlji.
Če je le mogoče, kuham domače, lokalne jedi. Z malo coprnij se jih da krasno posodobiti!
Na vsake toliko časa jemo sveže kislo zelje v solati, vsaj enkrat tedensko pa naredim kislo repo ali kislo zelje. Eno in drugo je našim prednikom služilo za ''prečiščenje''.
Nismo vegetarijanci, ker se mi ne zdi pametno, je pa res, da je meso bolj poredko na mizi, če pa že je, je hm … domače.
Tisti, ki prisegajo na prehranjevanje brez mesa, obenem pa so ''nori'' na sojo, se mi smilijo, hehe. Kdo ve, kdo poje več ''svinjarij'': oni z gensko spremenjeno sojo ali mi z mesom?!
Za konec pa še recept za krompirjeve cmoke s hokaido bučo: skuhamo krompir, skuhamo na koščke narezano hokaido bučo. Vse skupaj pretlačimo, dodamo še pusto skuto, moko, jajce, skuhamo v kropu in zabelimo z drobtinami.
»Kuham rada, a pogosto me prav pomanjkanje idej o tem, kaj skuhati, spravlja ob živce. Recepti, ki jih najdem v knjigah, morebiti tudi revijah, so pogosto zelo komplicirani in zahtevajo veliko časa. Jaz ga pa nimam. Ko vidim, da moram tehtati in paziti na količino, obrnem list in me ne zanima več.
Ljubim preproste recepte iz prakse. Vsakdanje. Za takšne jedi, ki teknejo …«
Naši ambasadorki Mileni Miklavčič se lahko pridružite tudi v Facebook skupini TUKAJ.