Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki je lahko tudi velika spodbuda za vse kadilce, da prenehajo s to nezdravo razvado, ki jim uničuje zdravje in onemogoča kvalitetno življenje.
Čeprav opustitev kajenja prinaša velike koristi za zdravje vsakega kadilca, pa mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja in pri tem potrebujejo pomoč, svetujejo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom.
Med mladimi se delež kadilcev znižuje
Podatki različnih raziskav o razširjenosti kajenja v Sloveniji kažejo, da delež kadilcev v splošni populaciji ostaja okoli četrtine, medtem ko se v mlajših starostnih skupinah razširjenost kajenja zmanjšuje. »Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 kaže, da v Sloveniji več kot polovica (53 %) prebivalcev v starosti od 15 do 64 let ni nikoli kadila, nekdanjih kadilcev je slaba četrtina (23 %) in prav tako kadilcev (24 %). Raziskava z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji pa kaže, da se med mladostniki zmanjšuje razširjenost kajenja že vse od leta 2002, Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah pa tudi, da se je v preteklih nekaj letih razširjenost kajenja zmanjšala tudi med mladimi odraslimi,« je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ.
Podatki iz omenjene nacionalne raziskave tudi razkrivajo, da želi večina kadilcev opustiti kajenje (62 %). Mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. »V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči. V zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje. Terapevt najprej ugotovi, kakšna je zasvojenost posameznega kadilca in kakšen je način rabe tobačnega ali povezanega izdelka, na podlagi tega pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje in predlaga najprimernejše načine zdravljenja. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. Izbira farmakološkega zdravljenja je odvisna od bolnikovih želja, anamneze in kontraindikacij,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ in navedel, da je v okviru NIJZ na voljo brezplačna anonimna številka 080 2777, ki je objavljena na vsaki cigaretni škatlici in na katero se lahko obrnejo po pomoč tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem.
Kajenje povzroča bolezni pljuč in tudi druga obolenja
Pomemben poudarek opuščanju kajenja namenjajo tudi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik), kjer zdravijo bolnike z različnimi pljučnimi in drugimi obolenji, na razvoj katerih lahko pomembno vpliva tudi kajenje. »Ko je posameznik v bolnišnici, lahko to poviša njegovo dovzetnost za sporočila, povezana z opustitvijo kajenja, zato imajo zdravstveni delavci v tem času zelo pomembno vlogo pri spodbujanju opuščanja kajenja. Na Kliniki Golnik imamo oblikovan multidisciplinarni tim zdravnikov, medicinskih sester in psihologinje, ki poskrbijo za beleženje kadilskega statusa pri vseh hospitaliziranih pacientih, dajanje kratkega nasveta vsem kadilcem in tudi sledenje pacientom po odpustu iz bolnišnice,« je povedala dr. Saša Kadivec s Klinike Golnik. V zadnjem času se še posebej posvečajo izobraževanju zdravstvenih delavcev na tem področju in krepitvi spremljanja bolnikov po odpustu iz klinike.
Bolezni, ki jih povzroča kajenje
Na prvem mestu so zagotovo rakava obolenja. Najpogostejši vzrok za smrt kadilca so pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, ledvic, jeter, želodca, materničnega vratu, prostate in sečnega mehurja.
»90 % smrti pljučnega raka nastane zaradi posledic neposrednega ali posrednega vdihavanja cigaretnega dima,« poudarjajo na spletni strani Zadihaj.net.
Poleg rakavih obolenj pa imajo kadilci tudi veliko večjo možnost, da jih bodo doletele pljučne bolezni. Zaradi kajenja propadajo pljučni mehurčki in zaradi katrana se zmanjšuje elastičnost pljuč.
»Kronični bronhitis, ki ga spremlja »kadilski kašelj«, veča verjetnost za resne okvare srca in pljuč. Pogostejše so infekcije žrela in pljuč. Pojavi se lahko emfizem pljuč, ki ga spremlja »kratka sapa« ob najmanjšem naporu. Ne gre le za slabo kondicijo, ampak za nastajanje nepopravljive škode na pljučih,« poudarjajo na Zadihaj.net.
Kajenje pa lahko povzroči tudi erektilno disfunkcijo, saj povzroča zamašitev žil in s tem slabša pretok krvi po telesu v tkivo, kar lahko pripelje do impotence.
Pri kadilcih se poveča tudi možnost za razvoj bolezni srca in ožilja. Kot še navajajo na spletni strani Zadihaj.net, imajo kadilci več možnosti za razvoj možganske kapi, srčnega infarkta.
Vir: NIJZ, Zadihaj.net