Akutna in kronična bolečina
Bolečina je pomemben fiziološki odziv organizma na poškodbo ali okvaro tkiva. Akutna bolečina nastopi nenadoma, traja kratek čas in običajno izzveni, ko se vzrok odpravi. Njena vloga je zaščitna, saj nas opozori na poškodbo in spodbudi k ustreznemu ukrepanju.
Kadar pa bolečina vztraja tudi po zacelitvi tkiva ali vzrok ni več prisoten, govorimo o kronični bolečini. Ta ne predstavlja več zgolj simptoma, temveč postane samostojno bolezensko stanje, ki lahko pomembno vpliva na vsakdanje življenje posameznika.
Najpogostejše mišično-skeletne bolečine
Med najpogostejšimi oblikami bolečine v populaciji so bolečine v mišicah in sklepih. Nastanejo zaradi preobremenitev, poškodb, vnetij ali degenerativnih sprememb. Prav pri teh stanjih se ljudje pogosto najprej obrnejo na lekarno, kjer ima ključno vlogo lekarniški farmacevt.
Vloga lekarniškega farmacevta
Lekarniški farmacevt je pogosto prvi strokovni sogovornik bolnika. Njegova naloga je, da v pogovoru oceni resnost bolečine, prepozna morebitne opozorilne znake ter svetuje ustrezno zdravljenje ali napoti bolnika k zdravniku.
Pomemben del svetovanja vključuje preverjanje drugih zdravil, ki jih bolnik že uporablja, saj so možne interakcije ali kontraindikacije. Farmacevt prav tako poda jasna navodila o odmerjanju, trajanju terapije in varni uporabi zdravil brez recepta.
Nefarmakološki ukrepi
Pri obvladovanju bolečine imajo pomembno vlogo tudi nefarmakološki pristopi.
Mednje sodijo:
- ustrezna telesna vadba in pravilno gibanje,
- hlajenje ali gretje prizadetega predela,
- zmanjšanje telesne mase pri prekomerni teži,
- prilagoditev vsakodnevnih obremenitev.
Ti ukrepi pogosto dopolnjujejo zdravljenje z zdravili in lahko pomembno prispevajo k izboljšanju stanja.
Zdravila za samozdravljenje bolečine
V samozdravljenju bolečine se najpogosteje uporabljajo:
- paracetamol,
- nesteroidni antirevmatiki (NSAR) v obliki tablet, krem, gelov ali obližev,
- glukozamin v obliki kapsul ali praškov,
- pripravki naravnega izvora, kot sta arnika in gabez.
Pri izbiri zdravila je treba upoštevati vrsto bolečine, spremljajoča obolenja in morebitno sočasno terapijo.
Prednosti lokalnega zdravljenja
Lokalno zdravljenje bolečine omogoča, da zdravilna učinkovina deluje neposredno na mestu bolečine, kar zmanjšuje sistemsko izpostavljenost in s tem tveganje za neželene učinke. Najpogostejši neželeni učinek so lokalne kožne reakcije.
Pri vnetni bolečini so posebej učinkoviti topikalni NSAR, kot sta diklofenak in ibuprofen, kar potrjujejo tudi klinične študije.
Zdravilni obliži so pogosto priročnejši od gelov in krem, saj zagotavljajo dolgotrajno sproščanje učinkovine in enostavno uporabo.
Pomembna opozorila pri uporabi
Pri uporabi obližev je treba upoštevati, da se jih nalepi na suho in nepoškodovano kožo. Sočasna uporaba več zdravil z NSAR (lokalno ali sistemsko) ni priporočljiva. Prav tako se v določenem času zdravi le eno boleče področje.
Kdaj je potreben obisk zdravnika
Samozdravljenje bolečine naj ne traja dlje kot 7 dni. Če bolečina v tem času ne izzveni, se stopnjuje ali se pojavijo dodatni simptomi, je nujen obisk zdravnika za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje.
Ustrezno samozdravljenje bolečine zahteva razumevanje vrste bolečine, pravilno izbiro zdravila in odgovorno uporabo. Pri tem ima lekarniški farmacevt ključno vlogo kot svetovalec, ki pomaga zagotoviti varno in učinkovito obravnavo bolečine v vsakdanjem življenju.
VIRI
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0049017219300435. Dostopno: april 2021.
Pisk N. Samozdravljenje – priročnik za bolnike. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana, 2011.
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0049017219300435. Dostopno: april 2021.
UpToDate. Nsaids. Wolters Kluwer. https://www.uptodate.com/contents/nsaids-pharmacology-and-mechanism-of-action?source=autocomplete&index=0~2&search=patch%20nsa#H1. Dostopno: april 2021.
Centralna baza zdravil. https://www.cbz.si. Dostopno: april 2021.
Nair, B.; Taylor-Gjevre, R. A Review of Topical Diclofenac Use in Musculoskeletal Disease. Pharmaceuticals 2010, 3, 1892-1908. https://doi.org/10.3390/ph3061892.
Predel HG, Koll R, Pabst H, Dieter R, Gallacchi G, Giannetti B, Bulitta M, Heidecker JL, Mueller EA. Diclofenac patch for topical treatment of acute impact injuries: a randomised, double blind, placebo controlled, multicentre study. Br J Sports Med. 2004 Jun;38(3):318-23. doi: 10.1136/bjsm.2003.005017. PMID: 15155436; PMCID: PMC1724805.
____________________________________________________________________
