Na spletu se kot preprosta pomoč pogosto omenja živilo, ki ga imamo skoraj vsi doma: česen. In v tem primeru ne gre zgolj za ljudski nasvet. Česen vsebuje snovi, katerih vpliv na srce in ožilje raziskujejo že desetletja.
To seveda ne pomeni, da bo en strok česna čez noč odpravil težave s prekrvavitvijo. Je pa lahko zanimiv del prehrane, ki podpira zdravje žil.
Zakaj je prav česen zanimiv za prekrvavitev?
Najzanimivejše so žveplove spojine v česnu. Ena najbolj znanih je alicin, ki nastane šele, ko strok česna stremo, narežemo ali prežvečimo.
Te spojine lahko vplivajo na nastajanje dušikovega oksida in druge procese, ki sodelujejo pri sproščanju oziroma širjenju krvnih žil. Ko se žile lažje razširijo, lahko kri skozi njih lažje teče.
Raziskave različnih česnovih pripravkov so pokazale tudi zmeren učinek na zniževanje krvnega tlaka pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom, preučujejo pa se še učinki na holesterol in delovanje žil.
Česen ima torej lastnosti, zaradi katerih je zanimiv predvsem z vidika dolgoročnega zdravja srca in ožilja.
Majhna podrobnost pri pripravi česna naredi razliko
Če strok česna samo olupimo in celega pogoltnemo, ne izkoristimo iste kemične reakcije kot pri drobljenju. Ko česen stremo ali nasekljamo, pride encim aliinaza v stik z drugo snovjo v česnu, imenovano aliin. Tako začne nastajati alicin.
Zanimivo je, da je encim občutljiv na visoko temperaturo. Če želimo ohraniti več teh spojin, lahko nasekljan ali strt česen pred kuhanjem pustimo stati približno deset minut in ga šele nato dodamo jedi.
Surovega česna ni treba jesti na silo. Pri nekaterih ljudeh namreč povzroča zgago, slabost ali draženje želodca.
Preberite tudi: Recept: Česnova juha za zniževanje povišanega holesterola
Kaj pa česen z medom pred spanjem?
Prav ta kombinacija se pogosto pojavlja v nasvetih za boljšo prekrvavitev. Priporočilo je običajno zelo preprosto: strok svežega česna stremo, pustimo nekaj minut stati in ga zmešamo z žličko ali žlico medu.
Med vsebuje antioksidante, predvsem različne fenolne spojine, vendar ni dokazov, da bi bila kombinacija česna in medu pred spanjem posebej učinkovita za prekrvavitev nog. Prav tako ni dokazano, da bi delovala bolje zvečer kot ob katerem koli drugem času dneva.
Če vam takšna kombinacija ustreza, jo lahko uživate kot del prehrane. Ni pa treba uvajati posebnega večernega rituala – pomembnejše je, kaj jemo in kako živimo dolgoročno.
Zakaj so noge z leti pogosteje težke in stopala hladna?
Krvne žile s starostjo postopoma izgubljajo nekaj prožnosti, pogostejše pa postajajo tudi bolezni, ki vplivajo na krvni obtok. Toda občutek težkih nog in mrzlih stopal ima lahko več različnih vzrokov.
Težke in otekle noge so pogosto povezane z venskim obtokom. Kri se težje vrača iz nog proti srcu, zato se lahko proti večeru pojavljajo otekanje gležnjev, občutek napetosti in težkih nog.
Hladna stopala pa niso vedno znak slabe prekrvavitve. Povezana so lahko tudi s slabokrvnostjo, boleznimi ščitnice, sladkorno boleznijo, okvaro živcev ali nekaterimi zdravili.
Če se težava pojavlja pogosto, je zato koristneje iskati njen vzrok kot zgolj poskušati »pospešiti cirkulacijo«.
Za noge je gibanje še pomembnejše od posameznega živila
Česen lahko vključimo v prehrano, vendar za krvni obtok v nogah obstaja še nekaj precej učinkovitejšega – redno gibanje.
Pri hoji se mišice meč krčijo in pomagajo potiskati vensko kri iz nog nazaj proti srcu. Zato dolgotrajno sedenje pogosto poslabša občutek težkih in otečenih nog.
Če veliko sedite, že večkratno vstajanje čez dan, kratek sprehod po stanovanju ali pisarni ter premikanje stopal in gležnjev pomagajo aktivirati mišice nog.
Pri težavah z venskim zastajanjem lahko pomaga tudi občasno dvigovanje nog. Če so težave izrazite, pa se je o primernosti kompresijskih nogavic najbolje posvetovati z zdravnikom.
Preberite tudi: Imate mrzla stopala? Preberite, zakaj to ni dobro!
Kdaj mrzlih stopal ne smemo pripisati samo starosti?
Posebej pozorni bodite, če se med hojo pojavlja bolečina ali krč v mečih, ki po nekaj minutah počitka popusti. To je lahko eden značilnih znakov periferne arterijske bolezni, pri kateri zožene arterije zmanjšujejo dotok krvi v noge.
Opozorilni znaki so tudi rana na stopalu, ki se počasi celi, sprememba barve kože ter opazna razlika v temperaturi med enim in drugim stopalom.
Če stopalo nenadoma postane zelo hladno, bledo ali modrikasto, močno boli oziroma postane odrevenelo, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Česen naj bo del večje slike
Če želimo dolgoročno poskrbeti za žile, enega čudežnega živila ni. Poleg rednega gibanja so pomembni urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol, zdrava telesna teža ter opustitev kajenja.
Prehrana naj vsebuje veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, oreščkov in drugih čim manj predelanih živil. Česen je lahko koristen del takšnega načina prehranjevanja – predvsem zaradi zanimivih žveplovih spojin, ki vplivajo na zdravje srca in ožilja.
Če jemljete zdravila za redčenje krvi oziroma preprečevanje krvnih strdkov, pa bodite previdni predvsem pri večjih količinah česna in česnovih prehranskih dopolnilih ter se o njih posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.