Katja, organizirate različne dogodke za samske in povezujete samske posameznike ter jim tako pomagate, da najdejo svojo sorodno dušo. Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji na področju spoznavanja in zmenkov nasploh? Ali je veliko samskih in željnih spoznavanja?
Naredili smo mini anketo, v kateri smo se lotili te teme. Več kot 40% samskih oseb si (po naši anketi) želi nekoga spoznati. Vendar jih veliko ne ve, kako naj se tega »projekta« lotijo. Zato je bil zanimiv tudi način, kako so se odločili poiskati novega partnerja – kot lahko vidite se je večina odločila, da ga ne bodo spoznali preko spoznavnega portala, ne preko organiziranih zmenkov, ne preko prijateljev, ne v službi. Odločili so se, da ga bodo našli nekje drugje. Jaz pa se večkrat vprašam, kje to drugje je?
Kako pa je s starejšimi? Do vas pride precej samskih 60. ali 70. letnikov?
Mlajša generacija se povezuje tudi preko spoznavnih portalov, za kar se mi zdi, da se starejši ne odločajo tako pogosto. Kar pomeni, da imajo manj priložnosti spoznati nekoga primernega zase, saj se večinoma gibljejo v zaprtih in poznanih krogih. Zato se pogosto obračajo na nas, saj vedo, da jim bomo poskušali poiskati in jih povezati s primernim kandidatom, do katerih sami ne pridejo.
Opazite kakšne razlike pri povezovanju samskih pri 30., 40. letih in kasneje pri 50., 60. in morda celo 70. letih?
Zagotovo obstajajo razlike. Zanimivo se mi zdi tudi, da se, ne glede na starost, obnašamo zelo podobno: se zaljubimo in nam odnese tla pod nogami, ne glede na to, koliko smo stari. Prisotna je tudi zmedenost na prvem srečanju, dvomi, kako se obnašati na prvi kavi, kaj vprašati in kaj ne,... Kup vprašanj, za katera bi mislil, da si jih starejši ne postavljajo. Pa je vse zelo podobno.
Kako pa starejši denimo pristopajo k spoznavanju? So odprti, zadržani?
Odvisno. Nekateri si tako močno želijo nekoga spoznati, da so pripravljeni spregledati prav vse »pomanjkljivosti«. Mogoče sami radi plešejo in spoznajo nekoga, ki jm je všeč, a mu ples ni blizu. Tako takoj tudi sami pozabijo na svoje hobije. To pa nikakor ni dobro. Drugi se na pot spoznavanja novega partnerja sploh ne podajo, saj jih je strah novega razočaranja. Spet tretjim je izziv spoznati čim več samskih potencialnih kandidatov, a se na koncu ne odločijo za nobenega. Zelo različni smo.
Kaj jim je pomembno na začetku spoznavanja? Opazite kakšne posebne razlike pri načinu spoznavanja in pri odnosu do nasprotnega spola pri tej starosti pri moških npr.? Pa tudi pri ženskah?
Opažam, da je starejšim najpomembneje ob sebi imeti nekoga, ki jih razume in bo dober prijatelj, s katerim bosta skupaj preživljala dolge večere, hodila na sprehode, imela skupne hobije,...
Katja Škrabar (Foto: osebni arhiv)
Človek bi najprej pomislil, da so najbolj zagreti za spoznavanje samski stari do 35. leta. Pa vendar, to popolnoma ne drži …?
Zopet odvisno od posameznika. Opažam, da je pri starejših, ki si želijo nekoga spoznati, ta želja tako goreča, da so pripravljeni na vse...
Ko po mnogo letih skupnega bivanja z nekom, s katerim si dal v življenju čez ogromno življenjskih preizkušenj, prelomnic in skupaj jadral čez težke in lepe trenutke, zopet ostaneš sam, je težko. Kaj svetujete starejšim, ki so ostali sami in hrepenijo po bližini, morda novem partnerstvu, prijateljstvu …?
Da, nikakor ne pristanejo na vse. Da naj se predvsem vprašajo, če jim je kandidat, s katerim sta šla na kavo, všeč in naj se ne sprašujejo, če so oni njemu všeč. Zavedajo se naj, da si ob sebi zaslužijo človeka, s katerim jim bo lepše in lažje in ne nekoga, ki jim bo oteževal te jesenske dni življenja.
Kako in kje naj začnejo s spoznavanjem?
Jaz vedno predlagam internetni spoznavni portal. Če ne drugega, se bodo zabavali, ko bodo spoznavali nove ljudi. Je pa treba biti tudi malo »previden«, ko se podaš na to pot – res priporočam, da upoštevajo nekaj priporočil za spoznavanje na daljavo.
Zgotovo so dobra možnost tudi razna kulturna društva, rokodelska, planinska itn., kjer lahko spoznajo nove ljudi. In seveda agencije, kot je naša, ki prav tako lahko pomagajo pri iskanju. Predvsem je moje priporočilo, da naj naredijo prvi korak - nanj ne razmišljajo o tem leta in leta.
Ali je miselno, da prej razmislijo, kaj si pravzaprav sploh želijo, kaj pričakujejo od novega partnerstva, ali prijateljstva in kako si predstavljajo nov odnos?
Zagotovo. Vendar, tudi preveč razmišljanja ne pripelje nikamor. Večkrat rečem, da je treba skočit v vodo. Zagotovo boš priplaval na cilj. Res pa je, da se na poti lahko zgodi marsikaj zanimivega. A vendar – to je življenje. Dopustimo srcu, da ljubi. Čeprav kdaj vmes lahko malce zaboli in skeli. Vendar, verjeti v nove sončne vzhode je tisto, kar nas dela žive. Jaz verjamem. Neskončno verjamem. Pa če si star 30 ali 90 let.
Katjo Škrabar sicer lahko najdete na Facebooku in Instagramu.