Študija francoskih znanstvenikov, v katero so zajeli več kot sto tisoč zdravstvenih delavcev in jih spremljali več kot 26 let, je pokazala, da so tisti, ki so jedli največ procesirane hrane, tudi največkrat zboleli za rakom debelega črevesa. Povečanje vnosa procesirane hrane za 10 odstotkov je povzročilo porast raka za 12 odstotkov. Pri tistih, pri katerih je procesirana hrana sestavljala večino dnevnega jedilnika, je bil zbolevnost več kot 30 odstotna – torej je zbolel vsak tretji.
Preprečevanje sistemskega vnetja je ključen element za preventivo vseh kroničnih bolezni (ne samo raka). Vrste hrane, ki ga dokazano zmanjšujejo, so:
Jagode vseh vrst: borovnice, vrtne jagode, maline, brusnice, pa tudi ribez so poznani po veliki vsebnosti flvonoidov -antioksidantov, ki zmanjšujejo oksidativni stres ter s tem preprečujejo mikro vnetja v telesu. Uživati jih je treba sveže.
Zeleno-listnata zelenjava, na primer ohrovt, špinača in brokoli so bogati z vitaminom A, vitaminom C in vitaminom K. Bolje jih je uživati cele kot v obliki smutijev, saj nekatere hranilne snovi, ki veljajo za zdravilne, nastanejo šele med grizenjem ter ob stiku s slino.
Rdeča pesa je bogata z železom, kalijem in magnezijem. Poleg tega vsebuje betain – aminokislino, ki, kot kažejo študije, znižuje vnetne markerje.
Kurkuma ima številne pozitivne vplive na človeško telo. Industrija prehranskih dopolnil jo ponuja v številnih oblikah, vendar enak učinek dosežemo, če si jo pripravimo sami: v kozarec vode (2 dl) stisnemo sok pol limone in dodamo žličko kurkume, žličko medu ter tretjino žličke cimeta.
Zeleni čaj je med naravnimi zdravili zoper vnetja pravi super junak, ki tudi varuje srce in ožilje, ureja raven sladkorja v krvi ter preprečuje upad miselnih sposobnosti v starosti. Najboljše učinke dosežemo, če trikrat na dan spijemo po eno skodelico.
Čia semena se v prehrani, ki zdravi, intenzivno uveljavljajo zadnja leta. Zahvaljujoč visoki vsebnosti alfa linolenske kisline (gre za trikrat nenasičeno maščobno kislino, ki spada med omega 3 maščobne kisline), so odličen vir zdravih maščob. Čima semena so odlična kot dodatek solati, tudi pri njih pa velja enako kot pri večini zdravilne hrane: najboljša so, če jih uživamo sveža – na primer zamešane v jogurt ali kot dodatek solatam. Namesto njih lahko izberemo precej cenejša mleta lanena semena – učinek na zdravje bo enak.
Ananas med drugim vsebuje bromelain, prebavni encim, ki deluje kot imunomodulator (uravnava delovanje imunskega sistema). Ker je odličnega okusa, je všeč skoraj vsem, tudi otrokom. Zima je kot nalašč zanj, in če ga bomo redno uvrščali na jedilnik, bomo telesu priskrbeli tudi mangan (z 165 grami, kot je običajna porcija, pokrijemo 76 odstotkov dnevnih potreb), vitamin C (običajna porcija pokrije 131 odstotkov dnevnih potreb), folat, tiamin, kalij, magnezij, vitamine A, K, B6, niacin, železo, magnezij. Kalorična vrednost običajne porcije (165 gramov) je 83 kcal, z njo pa pokrijemo tudi 9 odstotkov dnevnih potreb po prehranskih vlakninah.
Viri:
Sorbonne University
BMJ