Skupnost socialnih zavodov Slovenije že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo preko 11.000 delavcev. Za portal MojaLeta.si so odgovorili na nekaj vprašanj.
Ali morda razpolagate s podatki, koliko oseb v domovih za starejše ima demenco?
Ocenjujemo, da je v domovih za starejše približno 60 % stanovalcev obolelih za eno izmed oblik demence, točnega podatka pa o tem nimamo.
Razlog je v tem, da se stanovalci razvrstijo v ustrezno kategorijo oskrbe glede na njihove potrebe.
Ločimo štiri kategorije skrbe
• Oskrba 1: Osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči.
• Oskrba 2: Osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči.
• Oskrba 3: Osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in sicer:- osebe, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,- najtežje prizadete osebe.
• Oskrba 4: Osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.
Oskrba 4 je namenjena osebam z demenco in v to kategorijo je razvrščenih 12 % stanovalcev, kar pa ne pomeni, da ni oseb z demenco tudi v drugih kategorijah oskrbe. Primer: če je oseba z demenco nepokretna, bo potrebovala neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb (oskrba 3).
Koliko oseb, ki imajo demenco in zanje svojci ne morejo skrbeti, je v čakalni vrsti za prosto mesto v domu za ostarele?
Pri Skupnosti v centralnem sistemu prošenj vodimo seznam vseh prispelih prošenj, za katere domovi vodijo postopek sprejema po Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev. S podatkom, koliko od teh je oseb z demenco in za katere svojci ne morejo skrbeti, ne razpolagamo.
Kako je v domovih poskrbljeno za osebe z demenco?
Domovi za starejše, ki nudijo oskrbo tudi osebam z demenco, se v prvi vrsti trudijo, da so osebe z demenco na podlagi individualnih programov zaposlene z raznovrstnimi dejavnostmi, da se jim zagotavlja povečan nadzor in večja varnost.
Kaj bi bilo na tem področju nujno in takoj potrebno spremeniti?
Žal v Sloveniji na rast števila oseb z demenco nismo dobro pripravljeni, saj v domovih za starejše najbolj primanjkuje ravno tovrstnih zmogljivosti, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje stanovalce in njihove svojce.
Že vrsto let opozarjamo na neustreznost kadrovskih normativov, a nas odločevalci ne uslišijo, saj se zatakne pri financah. Menimo namreč, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe.
Nujno potrebujemo pravičen sistem dolgotrajne oskrbe, ki ne bo še dodatno finančno kaznoval oseb z demenco.
Ali imamo dovolj usposobljenega kadra za pravilno ravnanje oseb z demenco?
Menimo, da v domovih za starejše ni težava v ustrezni usposobljenosti kadra za delo z osebami z demenco, temveč v tem, da je tega kadra premalo.
