Pogovarjali smo se z odvetnikom Gorazdom Snojem, za portal MojaLeta.si je pripravil pravne nasvete na najpogostejša vprašanja starejših.
Kaj je zapuščinska razprava, kdo se jo lahko udeleži, kako poteka?
Smisel samega zapuščinskega postopka je v tem, da sodišče ugotovi kdo so dediči pokojnega, katero premoženje spada v njegovo zapuščino in katere pravice gredo posameznim dedičem in drugim upravičencem.
Zapuščinska razprava je javna obravnava, ki se je udeležijo dediči zapustnika in na kateri imajo ti možnost, da podajo pomembne informacije o že opisanih ključnih vprašanjih pred samim sodnikom.
Na samem naroku se lahko dediči odpovedo svojemu dednemu deležu ali ga prenesejo na drugega dediča, prav tako lahko z drugimi dediči sklenejo sporazum o delitvi zapuščine, itd..
Kadar med dediči pride do sporov se ti navadno nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na višino dednega deleža, na dedno nevrednost kot tudi na obstoj oporoke ali dednopravnih pogodb z zapustnikom. V večini primerov se zaradi takšnih sporov zapuščinski postopek prekine, dediče pa se napoti na pravdo, kjer morajo svoje zahtevke uveljavljati v ločenem sodnem postopku s tožbo. Zapuščinska razprava se nato nadaljuje šele takrat, ko se pravdni postopek pravnomočno zaključi.
Kaj je darilna pogodba?
Darilna pogodba je dvostranski dogovor med darovalcem in obdarjencem na podlagi katere se darovalec zaveže na obdarjenca prenesti lastninsko ali drugo pravico (oz. v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca), obdarjenec pa izjavi da se s tem strinja.
Darilna pogodba se lahko v določenih primerih tudi prekliče, vendar so razlogi zakonsko omejeni, prav tako obstajajo zakonski roki. V kolikor je darilna pogodba takšna, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti, mora biti obvezno v obliki notarskega zapisa (darilo za primer smrti).
Treba je še opozoriti, da se darila, ki jih je zapustnik za časa svojega življenja poklonil svojim dedičem lahko vštejejo v njihove dedne deleže. Iz tega razloga je pri darovanju med zapustnikom ter dedičem potrebna posebna previdnost, sploh v primerih kadar po zapustnikovi smrti obstaja več dedičev, ki so med seboj sprti. Obstaja več rešitev za takšno situacijo, vendar jih je potrebno uporabiti še za časa življenja zapustnika.
Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je oblična dednopravna pogodba, po kateri se ena pogodbena stranka (preživljalec) zaveže, da bo preživljala drugo pogodbeno stranko ali koga drugega (preživljanec), druga pogodbena stranka pa se zaveže, da ji v zameno zapušča celotno premoženje ali le del, ki obsega nepremičnine ter premičnine, pri čemer je izročitev premoženja odložena do smrti druge pogodbene stranke.
Takšne pogodbe se včasih sklepajo tudi z namenom obiti pravila o nujnem deležu, saj lahko zapustnik na takšen način popolnoma izključi nujne dediče. V takšnih primerih so takšne pogodbe pogostokrat predmet izpodbijanja v zapuščinskem postopku s strani preostalih dedičev. Pravno bo načeloma zdržala le tista pogodba, ki je bila kvalitetno sestavljena in ki se je spoštovala.
Kaj je izročilna pogodba?
Izročilna pogodba je oblična dednopravna pogodba, ki se sklepa med izročiteljem ter njegovimi potomci in posvojenci, pri čemer se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil vse svoje premoženje, že za časa svojega življenja. Gre za neodplačno razpolaganje. V kolikor kakšen potomec ni zajet, se štejejo izročeni deli premoženja za darila in se v zapuščinskem postopku vštejejo v dedne deleže vsem prejemnikom premoženja.
Po smrti izročitelja, v zapuščino spada le tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročilno pogodbo ter premoženje, ki ga je prejel kasneje. V praksi si izročitelj v zameno za izročitev premoženja pridrži pravico užitka le tega ali dosmrtno preživljanje. V kolikor ima izročitelj zakonca in ta ni bil upoštevan v izročilni pogodbi, zakoncu ostane pravica do nujnega deleža.
Kaj je pogodba o preužitku?
Pogodba o preužitku je oblična dednopravna pogodba kjer se en pogodbenik (preužitkar) zavezuje, da bo na drugega pogodbenika (prevzemnik) prenesel lastninsko pravico na nekaterih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da ga bo v zameno preživljal ali mu nudil določene dajatve in storitve. Do prenosa lastninske pravice pride že za časa življenja preužitkarja.
Takšna obveznost se pri posamezni izročeni nepremičnini navadno vpiše v zemljiško knjigo kot stvarno breme kar ima za posledico to, da bo v primeru odsvojitve nepremičnine, obveznosti iz pogodbe o preužitku nosil tudi novi lastnik – prejemnik.
Kdaj napišemo oporoko in kako jo napisati, da bo ta tehtna?
Oporoka se lahko napiše kadarkoli, glavno je le, da je oporočitelj dopolnil 15 let in da je razsoden, saj drugače ne bo veljavna. Prav tako je izjemnega pomena njena oblika. Najbolj popularni sta navadno lastnoročna oporoka ter pisna oporoka pred pričami. Pri prvi priče niso potrebne vendar mora biti napisana lastnoročno in je dovolj le podpis zapustnika - oporočitelja. Druga je lahko natipkana, vendar morata biti prisotni dve polnoletni priči, ki jima ni bila odvzeta poslovna sposobnost, poleg tega je lahko problematično, v kolikor obstaja sorodstvo s pričami.
Glede vsebine oporoke ne obstaja posebnih pravil, pomembno je, da je razvidna volja zapustnika. Po sestavi oporoke se svetuje, da se jo da v hrambo na sodišče ali da se jo vpiše v register oporok. Zapustnik jo lahko kadarkoli prekliče ali napravi novo. Pri sestavi oporoke, se mora zapustnik zavedati, da z njo ne more izključiti nujnih dedičev, ki bodo po njem smeli dedovati ne glede na njegove poslednje želje. V kolikor bi jih želel izključiti, se bo moral zateči k drugim rešitvam kot so npr. dednopravne pogodbe ali najti utemeljene razloge za njihovo razdedinjenje, itd.
Kaj moramo vedeti, kadar podamo ustno oporoko?
Ustna oporoka je redka oblika oporoke, ki se vsekakor ne priporoča, saj se jo težko dokazuje, poleg tega je njena uporaba zakonsko omejena. Ta bo namreč veljavna le, v kolikor oporočitelj svojo poslednjo voljo izjavi pred dvema pričama in to le tedaj, ko zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Prav tako bo prenehala veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer. Priče morajo takšno oporoko čimprej zapisati ter jo izročiti oz. ustno ponoviti pred sodiščem.
Ali vašega vprašanja ni med naštetimi? Imate pravno vprašanje? Odvetniku Gorazdu Snoju ga lahko zastavite tukaj, njegov odgovor je hiter in brezplačen.
Še več informacij pa boste našli tukaj.