Tudi na portalu MojaLeta.si poskušamo naše bralce obveščati o oporečnih živilih, ki se znajdejo na trgovskih policah in jih potrošniki kupujemo, v prepričanju, da z njimi ni nič narobe in da so varna za uživanje. A včasih ni tako. Živilo je že na dosegu potrošnika, ta ga kupi, včasih tudi že zaužije, nato pa prebere ali sliši informacijo, da je bilo to živilo oporečno.
Mnogi, tudi naši bralci, se ob tem sprašujejo, zakaj oporečno živilo lahko pride do potrošnika, zakaj ni ustrezno pregledano že prej?
Odgovore smo poiskali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zanimalo nas je, zakaj potrošniki lahko kupimo oporečna živila in kdo je odgovoren, da je oporečno živilo lahko v prodaji.
»Nosilci živilske dejavnosti so primarno odgovorni za varnost živil, ki jih dajejo v promet. Ko sami v okviru svojega notranjega nadzora - lastnih kontrol - ugotovijo, da živilo ni varno, morajo nosilci dejavnosti sami nemudoma sprožiti postopke umika oz. odpoklica tega živila iz prometa. O tem morajo obvestiti tudi javnost/potrošnike in pristojno inšpekcijsko službo. Enak postopek umika oz. odpoklica, vključno z obveščanjem javnosti, sledi, kadar inšpekcijske službe ugotovijo, da živilo ni varno. Slednje je lahko ugotovljeno med samim inšpekcijskim pregledom pri samem proizvajalcu, trgovcu, v skladišču ali pa v okviru uradnega vzorčenja. Obveščanje potrošnikov je potrebno le takrat, ko je ne varno živilo že doseglo potrošnike. V kolikor je neustrezno živilo še v celoti pri proizvajalcu oz. še ni doseglo potrošnika, se obveščanje ne izvaja," so nam pojasnili na ministrstvu.
Odgovornost je porazdeljena po celotni živilski verigi
Definicija nosilca živilske dejavnosti je precej široka, saj je nosilec živilske dejavnosti bodisi fizična bodisi pravna oseba, odgovorna za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje v njeni živilski dejavnosti. Živilska dejavnosti pa je katerakoli stopnja živilske verige od pridelave, predelava do distribucije (veleprodaja in maloprodaja) kamor sodijo tudi trgovine in obrati javne prehrane (gostinska dejavnost).
»Proizvajalci živil so vsekakor nosilci živilske dejavnosti, niso pa edini oziroma so samo eden od členov živilske verige. Če povzamemo, lahko rečemo, da je odgovornost porazdeljena po celotni živilski verigi "od vil do vilic", kot se velikokrat sliši v javnosti oziroma v medijih. Vsak nosilec živilske dejavnosti je odgovoren za varnost živil v delu verige, ki jo pokriva,« poudarjajo na ministrstvu.
Nikakor pa nimajo nosilci živilske dejavnosti le lastne kontrole, čeprav je ta v trenutnem sistemu zagotavljanja varne hrane ključna, še pojasnjujejo na ministrstvu iz službe za odnose z javnostjo. »Nad nosilci živilske dejavnosti "bdijo" organi pristojni za uradni nadzor. Njihova naloga je, da preverjajo ali nosilci živilske dejavnosti izvajajo predpisane postopke, nadalje ali jih izvajajo učinkovito in na primerno pogost način, da so zmožni odkriti morebitna tveganja za pojav nevarnosti in jih ustrezno obvladovati. Če pristojni organi odkrijejo neskladja so dolžni ukrepati.«
Ukrepi, ki jih smejo oziroma morajo uporabiti so različni. Nekateri od njih so naslednji:
- uvedba ukrepov, da se zagotovi varnost živil in/ali skladnost z zakonodajo o živilih;
- omejitev ali prepoved dajanja živil na trg ali njihov uvoz ali izvoz;
- spremljanje in po potrebi odredba odpoklica, umika oziroma uničenja živil;
- začasno prekinitev obratovanja ali zaprtje cele ali dela živilske dejavnosti;
- prekinitev ali odvzem odobritve obratu;
Poleg tega imajo pristojni organi tudi pravico, da neskladnosti sankcionirajo - izrečejo globo (denarno kazen).
Oporečno živilo pride na trg, v kolikor sistem lastnih kontrol nosilcev živilske dejavnosti zataji ali se ga ne spoštuje
»V kolikor sistem lastnih kontrol nosilcev živilske dejavnosti zataji ali se ga ne spoštuje, lahko pride tudi do tega, da se na trgu znajde oporečno živilo. Uradni nadzor v nobenem trenutku - in to ne velja samo za sistem uradnega nadzora v Sloveniji - ne more preverjati vseh nosilcev živilske dejavnosti (kot tudi policisti nikoli ne morejo "uloviti" vseh tistih voznikov, ki ne vozijo po omejitvah hitrosti) in vseh proizvodov,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Kljub temu pa je treba poudariti, da se uradni nadzor izvaja na podlagi ocene tveganja in v tistih segmentih ali delih živilske verige, kjer je verjetnost za pojav nevarnosti največja.
»Če bi sledili logiki, da se vsako živilo pregleda (laboratorijsko testira) potem bi prišli v absurdno situacijo, ko bi živil namenjenih prodaji enostavno zmanjkalo. Nadzor nad živil obstaja in se izvaja po predvidenem programu dela,« še pojasnjujejo.
Kadar je na trgu oporečno živilo, se takoj sproži postopke za umik
Zagotavljanje varnosti živil kot tudi obveščanje javnosti je obveza odgovornega nosilca dejavnosti. Ta mora v primeru suma oz. ob znanem dejstvu, da živilo ni varno, takoj sprožiti postopke za umik zadevnega živila iz prometa, če živilo ni več pod njegovim neposrednim nadzorom. Če je proizvod v rokah potrošnika, mora nosilec živilske dejavnosti učinkovito in natančno obvestiti potrošnike o razlogih za umik živila in po potrebi odpoklicati že dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja.
»Obveščanje potrošnikov o umikih oz. odpoklicih je tako primarna naloga nosilcev dejavnosti in ne organa, pristojnega za uradni nadzor. Način obveščanja mora biti izveden na takšen način, da informacije dosežejo potrošnike in ni predpisan. Nosilci dejavnosti se poslužujejo različnih načinov - z objavami v časopisih, na radiu, na svojih spletnih straneh. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so prevzeli prakso sprotnega rednega obveščanja potrošnikov o ne-varnih živilih, ki so še v roku trajanja na svojih spletnih straneh,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja vse potrebne aktivnosti
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). UVHHVR izvaja vse potrebne aktivnosti, da bi oporečna ali drugače neskladna živila ne prišla na trg, dejstvo pa je, da vseh neskladij ni mogoče zaznati ali predvideti.
»Tako kot smo vozniki tisti, ki lahko največ naredimo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, tako so nosilci živilske dejavnosti tisti, ki so ključni, da so oziroma bodo živila na trgu varna in kakovostna. Ocene Evropske komisije, ki že vrsto let opravlja nadzor nad delom pristojnih organov v Sloveniji, kažejo, da je naš sistem zagotavljanja varne hrane dober, robusten in sposoben zagotavljati ustrezen nivo varnosti živil,« še poudarjajo na ministrstvu.