Prebivalstvo po vsem svetu se stara, s tem pa se višajo tudi številke bolezni, ki so povezane s starostjo. Ena hujših in najbolj pogostih je zagotovo demenca, največkrat Alzheimerjeva bolezen. Ta prizadene naše možgane, počasi in brez upanja tonemo v pozabo, zdravila še vedno ni.
Po vsem svetu se strokovnjaki ukvarjajo in raziskujejo to hudo bolezen in študije, ki jih objavljajo, so zares zastrašujoče. Po zadnjih podatkih naj bi bilo do leta 2020 kar 43 milijonov obolelih po vsem svetu. Do leta 2041 pa naj bi se ta številka celo podvojila. Leta 2050 bo po predvidevanjih strokovnjakov obolelih za Alzheimerjevo boleznijo po vsem svetu 115 milijonov.
Eden najpogostejših simptomov, s katerim povezujemo začetek te bolezni, je izguba spomina. A ni edini, pojavijo se lahko tudi drugi, manj značilni znaki, ki prav tako nakazujejo na demenco.
Čeprav je najpogostejši znak izguba spomina, pa strokovnjaki pravijo, da se ta včasih pojavi tudi v obliki starostne pozabljivosti in se izkaže, da nima nobene povezave z demenco. Če je izguba spomina povezana z boleznijo, se pogosto pojavijo tudi drugi, spremljevalni znaki. Med njimi so najbolj pogoste spremembe v obnašanju – oseba spremeni svoj značaj, postane lahko depresivna ali pa ima nenadne izbruhe smeha. Značilni znaki so tudi, da se oseba nikakor ne more spomniti, kam je pred nekaj trenutki odločila določen predmet, ne ve, kje so ključi stanovanja, avtomobila, ne najde denarnice, in podobno. Včasih se pojavijo tudi težave z datumom – oseba se ne more spomniti, kateri dan je, kateri mesec ali katero leto.
PREBERITE TUDI: So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake
Pogost pa je še en znak, ki pa ga včasih spregledamo in ne pripisujemo demenci. To je izguba orientacije. Oseba se nikakor ne more orientirati, nikakor ne najde prave poti in je popolnoma zmedena. Ta znak se lahko pojavi tudi kot prvi, opozorilni znak, da se v možganih nekaj dogaja.
Prav tako se lahko pojavi nenaden strah pred določeno osebo, pojavijo se lahko težave v zaupanju. Oseba, ki postaja dementna, lahko kar naenkrat izgubi zaupanje v svoje domače, prijatelje ali pa jo je strah tujih ljudi. Boji se, da bi jo nekdo okradel, boji se za svoje življenje.
Tudi nenadno pomanjkanje skrbi za higieno je lahko začetni znak. Oseba se preneha umivati, preneha se česati, postaja zanemarjena. Okolica se lahko jezi na takšno osebo in niti ne pomisli, da je to pravzaprav začetek demence.
Pojavijo se lahko tudi težave z vidom, ki jih mnogi pripisujejo staranju. A študija, ki je bila objavljena v strokovnem časopisu American Journal of Epidemiology, je pojasnila, da je pešanje vida lahko eden od zgodnjih znakov, da nam grozi Alzheimerjeva bolezen.
Študija še pojasnjuje, da imajo tisti ljudje, pri katerih začne pešati vid, za kar desetkrat večjo možnost, da bodo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo ali za katero drugo obliko demence v obdobju osmih let od prvih znakov pešanja vida.
PREBERITE TUDI: Z umetno inteligenco napovedali Alzheimerjevo bolezen 7 let prej in 72% natančnostjo
Vir: stilkurir.rs