Kaj je namen izredne socialne denarne pomoči? Kdo je do nje upravičen?
Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti (npr. poračun elektrike, nabava drv za ogrevanje, nakup pralnega stroja, štedilnika, ipd.).. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Izredna denarna socialna pomoč se sicer lahko dodeli v obliki enkratnega zneska ali za obdobje 3 do 6 mesecev. Višina izredne denarne pomoči v letu 2012 znaša največ
260 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ
780 evrov za družino. V koledarskem letu lahko iz naslova izredne denarne pomoči samska oseba dobi največ
1.300 evrov, družina pa največ
3.900 evrov. Po prejetju izredne denarne pomoči, je prejemnik v roku 45 dni po prejetju dolžan predložiti dokazilo o namenski porabi sredstev (glede na namen dodelitve).
Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema. Če upravičenec ne predloži dokaza o namenski porabi v določenem roku, 14 mesecev ne more uveljaviti nove pomoči.
Število prejemnikov denarne socialne pomoči upada
Povprečno mesečno število prejemnikov denarnih socialnih pomoči (prejemniki so lahko posamezniki ali družine, podatki pa se nanašajo na redne in izredne socialne pomoči skupaj) je od leta 2008 do leta 2010 naraščalo (leta 2008 je bilo povprečno mesečno 40.400 prejemnikov, leta 2010 pa 53.724 prejemnikov). V letu 2011 je bilo povprečno mesečno 51.651 prejemnikov socialnih pomoči, v letu 2012 pa od januarja do avgusta povprečno mesečno 47.857 prejemnikov.
Kot so nam objasnili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na nekoliko nižje število prejemnikov denarne socialne pomoči v letu 2012 vpliva tudi izvajanje nove socialne zakonodaje, po kateri centri za socialno delo bolj natančno in informacijsko podprto ugotavljajo upravičenost do pomoči (preverjanje dohodkov in premoženja vlagateljev).
Število izrednih denarnih socialnih pomoči se že več let giblje povprečno okoli 3.000 mesečno, z običajnim porastom v jesenskih in zimskih mesecih (izredni stroški povezani z ogrevanjem, vstopom otrok v šolo, ipd.). V zadnjih letih je bilo visoko število izrednih denarnih pomoči v nekaterih mesecih povezano z dogodki, kot so stečaji velikih podjetij in naravne nesreče (poplave, ujme).
Denarno socialno pomoč je potrebno vrniti, a upošteva se socialni položaj dedičev.
Denarna socialna pomoč je vračljiv socialni transfer, kar pomeni, da ima Republika Slovenija kot financer tega transferja po smrti upravičenca terjatev v zapuščinskem postopku po umrlem upravičencu.
Država se poplača iz zapuščine do višine dane pomoči, ostanek vrednosti nad dano pomočjo pa ostane dedičem. Ob tem se upošteva tudi socialni položaj dedičev - če bi bili izpolnjeni pogoji, bi se
Republika Slovenija lahko tudi odpovedala poplačilu dolga.