Zaradi tega prihaja do povečanja jeter in vranice, med pogoste simptome pa štejejo slabokrvnost, zmanjšano število trombocitov, nagnjenost h krvavitvam in tudi kostne težave, kot so kostne krize in spremembe na kosteh.
Trenutno v Sloveniji živi 22 ljudi z Gaucherjevo boleznijo. Na svetu za to redko presnovno boleznijo trpi več kot 60.000 ljudi.
Dr. Irena Žnidar, predsednica Društva bolnikov z gaucherjevo boleznijo Slovenije, pojasnjuje, da Gaucherjeva bolezen sicer ni ozdravljiva, vendar encimsko nadomestno zdravljenje, ki je na trgu od leta 1991, bistveno izboljša počutje in zdravstveno stanje bolnikov, tako da gaucherjevi bolniki živijo bolj ali manj normalno življenje. Terapija z nadomestnim encimom poteka v dveurni intravenozni infuziji dvakrat mesečno.
Kako prepoznati simptome Gaucherjeve bolezni
Simptomi Gaucherjeve bolezni so zelo različni, veliko je tudi obolelih s to boleznijo, ki nimajo nikakršnih simptomov. Tradicionalno ločimo tri tipe Gaucherjeve bolezni: najpogostejši je tip 1, pri katerem ni prizadetosti osrednjega živčevja; za tip 2, imenovan tudi akutni nevronopatični tip, je značilen zgodnji pojav prvih simptomov, poleg povečanja jeter in vranice se pojavijo okvare centralnega živčnega sistema, zaradi česar bolniki redko živijo več kot dve leti; in tip 3, kronična nevronopatska oblika bolezni, za katero je značilna tudi prizadetost centralnega živčnega sistema, vendar v blažji obliki.
Močno prevladuje tip 1, nevropatološke oblike se pojavljajo le pri od 5 do 10 % bolnikov. V Sloveniji je trenutno poznanih 22 primerov tipa 1 Gaucherjeve bolezni.
Mednarodni dan Gaucherjeve bolezni (International Gaucher Day) obeležujemo od leta 2014 v mesecu oktobru. Letos je poudarek na prednostih terapije na domu. Možnost prejemanja vseživljenjske terapije doma, zlasti med pandemijo, znatno dvigne kakovost življenja obolelih in pomaga ohranjati njihovo zdravje.
Dr. Irena Žnidar pojasnjuje, da imajo bolniki tudi v Sloveniji, tako kot v večini zahodnoevropskih držav, možnost samoterapije na domu. To pomeni, da je lahko bolnik, če zdravnik oceni, da je zanj to primerno, popolnoma samostojen pri pripravi raztopine za infundiranje in izvedbi intravenozne terapije. Nekateri slovenski bolniki tako že 22 let popolnoma samostojno izvajajo terapijo ali pa jim pri tem pomagajo družinski člani. Bolnika in/ali njegove družinske člane strokovno osebje dlje časa navaja na samostojnost pri izvajanju terapije.
Encimska nadomestna terapija je doživljenjska. Gaucherjev bolnik ima 24 dveurnih terapij letno, kar pomeni, da je na infuzijo priklopljen 48 ur vsako leto. Poleg infuzij Gaucherjevi bolniki redno hodijo na preglede krvi, po potrebi pa tudi na merjenje kostne gostote, na ultrazvok trebuha, na magnetno resonanco kosti in druge preiskave, ki pokažejo, ali je encimska nadomestna terapija učinkovita in torej bolezen ne napreduje. Sicer pa Gaucherjevi bolniki živijo precej normalno življenje, tako da v mnogih primerih okolica niti ne ve, da ima njihov prijatelj, sodelavec ali znanec Gaucherjevo bolezen.