Hranila, ki ščitijo in krepijo možgane ter izboljšujejo spomin

Skoraj vse možganske strukture so usodno odvisne od esencialnih maščob: EPA (
eikozapentaenojske kisline, DHA (dokozaheksaenojske kisline) in linolenske kisline. Vse spadajo v skupino omega 3 maščobnih kislin, ki jih je največ v mastnih ribah (tuna, losos, skuša, slanik).

V zadnjih letih je število študij, ki proučujejo vlogo esencialnih maščob (esencialno pomeni, da so za delovanje našega telesa nujno potrebne), močno naraslo. Izkazalo se je, da je struktura celičnih sten bistveno odvisna od tega, kaj jemo. Še več: veliko možganskih funkcij je odvisno od ravnotežja med maščobnimi kislinami.

Preveč omega 6, premalo omega 3
Približno 40 odstotkov dnevnih kalorij dobimo iz maščob. Problem je, za kakšno vrsto maščob gre. Podatki kažejo, da maščobe, ki jih je polno v predelani in hitri hrani, možganom ne koristijo prav nič. Po nekaterih ocenah se je količina koristnih maščob, ki so bistvene za optimalno delovanje možganov, zmanjšala za več kot za 80 odstotkov. Čeprav so za delovanje našega telesa ključne tudi omega 6 maščobne kisline, jih je v današnji prehrani bistveno preveč. Razmerje med omega 3 in omega 6, ki bi moralo biti največ 1 proti 3, je 1 proti 30. Zato je nujno omejiti vnos omega 6 maščobnih kislih (ki jih vsebujejo skoraj vsa zapakirana in vnaprej pripravljena ali pred-pripravljena živila), ter povečati vnos omega 3.

Maščobe ključne za »pogovarjanje« celic
Nevrotransmiterji so snovi v možganih, ki prenašajo sporočila med možganskimi celicami. Esencialne maščobe pri njihovem poslanstvu igrajo pomembno vlogo. Neposredno sodelujejo pri nastanku prostaglandinov – snovi, ki so ključnega pomena za »pogovarjanje« celic. Če imamo v telesu preveč omega 6, to sproža nastanek prostaglandinov, ki povzročajo vnetje, in če stanje traja, se vnetje razplamti po celem telesu. Pojav imenujemo sistemsko vnetje in je eden od glavnih krivcev za nastanek kroničnih bolezni. Nekatere študije celo kažejo, da je pri generacijah, »vzgojenih« s hitro hrano in predelanimi živili, vrednost omega 6 za več kot za 50 odstotkov nad zgornjo normalno mejo. Če zaužijemo dovolj nenasičenih esencilanih maščob in nimamo porušnega razmerja med omega 3 in omega 6, ima od tega korist celo telo. Omega 3 so ključne za nastanek prostaciklinov – snovi, ki širijo žile in omogočajo boljšo preskrbo možganov s kisikom in hrano.

Ostala pomembna hranila za možgane
Možgani so bolj dojemljivi za »napade« prostih radikalov, saj porabljajo več kisika kot katerikoli drug organ. Zato potrebujejo tudi več antioksidantov – snovi, ki »lovijo« proste radikale in jim preprečijo delanje škode. Eden od njih je vitamin E. Gre za enega od najbolj pomembnih v maščobah topnih vitaminov, ki je nujen za dobro delovanje živčnega sistema. Ustrezne ravni vitamine E so še posebej pomembne, če jemo mastno hrano. V tem primeru je nujno na jedilnik vključiti veliko ohrovta, oreščkov, sončničnih semen, suhih marelic in manga, ki so dobri viri vitamine E, ali pa poseči po kakovostnem prehranskem dopolnilu.

Za možgane so izjemno pomembni tudi vitamin C, astaksantin, naravni karoteni (umetni beta karoteni škodijo in povečujejo oksidacijo!) , koencim Q10 in flavonoidi. Najpomembnejši viri flavonoidov so: sadje (citrusi, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka), zelenjava (čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača), med, rdeče vino, pravi čaj.