Gotovo ste že velikokrat slišali koga reči, kako grozno je, ko mora človek za hojo uporabljati palico, ali še huje, ko mora na invalidski voziček, ali pa še veliko drugih stvari. Mnogi si ne morejo predstavljati, da bi živeli s kanilo, da bi jih morali dati v plenice ali da ne bi šlo brez urinskega katetra. Pa se vse to med nami dogaja in precej ljudi je, ki vse to uporabljajo in prav zadovoljno živijo. Seveda je to odvisno od njih samih. Če so pripravljeni takšne omejitve sprejeti, je lahko njihovo življenje kljub vse tem neprijetnim stvarem kar zadovoljivo. Kdor to vse življenje zavrača, je hudo in bo morda tudi umrl nesrečen. V zadnjem času pa sem srečala nekaj svojcev ljudi, ki so vse to uporabljali in prav tem svojcem se je zdelo vse skupaj pav grozno. Njih je to motilo veliko bolj kot uporabnike same. Meni se je to zdelo prav zanimivo, pa tudi razumljivo. Ko naenkrat potrebuješ invalidski voziček ali pa urinski kateter ali kaj drugega, ne razmišljaš več, ali je to prijetno ali ne. Takrat ti to pomaga živeti in si lahko samo hvaležen, da vse to je. Kot zdrav človek si mrda razmišljal drugače.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.