Kot pravi sam, upokojitev ni konec življenja, je začetek nove poti, morda začetek nove kariere. Za portal MojaLeta.si je povedal nekaj svojih misli.
Kljub upokojitvi ste še vedno zelo aktivni. Vaše znanje in izkušnje so dobrodošle. Kje najdete energijo? Kaj je vaša motivacija? Ste vzor za mnogo katerega upokojenca, ki žal meni, da se po upokojitvi mora umakniti.
Energijo še vedno zlahka najdem v mojih ljubeznih: soprogi, enkratni babi Nuši, sinovih Marku in Mitju ter štirih čudovitih vnukih Gaji Ani, Benjaminu, Izaku in Tari. Vse bolj se zavedam svojega osebnega poslanstva. Da bi me sinova, vnukinji in vnuka pogledala s ponosom in ljubeznijo v očeh. Kot tati in kot dedi želim biti tisti, h kateremu bodo otroci prišli, ko bodo potrebovali razumevanje, spoštovanje in ljubezen – pa tudi pomoč. Biti prijatelj, ki je pripravljen poslušati in razumeti! Nagnjenja, interesi in kasneje študij glasbe, psihologije in pedagogike se je nadaljevalo celo poklicno življenje in ljubiteljsko v glasbi. Tudi te ljubezni mi vlivajo še vedno moč in so neizčrpna motivacija vsakodnevnim aktivnostim. Od mladosti sem zapisan goram, tudi najzahtevnejšim; sem zaprisežen rekreativec in se skoraj vsako jutro odpravim na Šmarno goro, pogosto pa tudi v visokogorje. – Po upokojitvi moje prostovoljno delo pri delu z ranljivimi skupinami ljudi, v kulturi (predsednik kulturnega društva, aktivni glasbenik-klarinetist v Godbi ljubljanskih veteranov, v Folklornih skupinah COF in Emona-Veterani) ter gorništvu niso nikakršni moji konjički. To je preprosto povedano moj način dejavnega življenja. In na srečo me v tem razume in podpira vsa moja družina, zlasti soproga Nuša, ki mi je vselej v veliko podporo in me celo spodbuja k vsem dejavnostim…Starejši so si pravzaprav sami ustvarili dokaj neugodno samopodobo ob vstopu v pokoj. Preveč je tistih, ki se počutijo nepotrebne, ki se umikajo z vseh področij, ko vstopijo v pokoj, sedijo in jamrajo! Tega dojemanja starosti ne razumejo niti strokovnjaki. – Vsak je sam svoje sreče kovač! Resnica je, da si življenje oblikuješ sam. Mnogim, ki niso doživeli svojega poklicnega zadovoljstva, seveda ne bo prišlo na misel, da bi še nadaljevali svoje delo, saj samo čakajo na trenutek, da odidejo v pokoj…
Učimo se vse življenje, vso življenjsko pot lahko s svojim znanjem in izkušnjami bogatimo druge, se dopolnjujemo. Kakšen je, po vašem mnenju, prav recept za uspešno sodelovanje več generacij?
Pravi recept za uspešno sodelovanje več generacij je poslušanje/spoštovanje in neprestano učenje. Novo učenje potrebujemo vse generacije. Da se razumem s sinovoma ni tako preprosto, čeprav sem oče. Potreben je napor za razumevanje mladih in njihovih potreb. Niti ni samo po sebi umevno, da otrok razume svoje starše. To je ta generacijski razkorak, ki ga moramo prebroditi, o katerem se moramo nenehno izobraževati. Vnuki se bolj razumejo s starimi starši, ker tu ne govorimo o medgeneracijski razliki in takih problemov razumevanja nimajo.
Spoštovanje starejših. Kam je izginilo? Del krivde nosimo sami?
Spoštovanje starejših je odnos med starejšo in mlajšo generacijo. Na lanskem festivalu za tretje življenjsko obdobje so mladi rekli dobesedno: Mladi moramo razumeti, da je sožitje in razumevanje (spoštovanje) starosti nekaj, kar moramo spoznati že v mladosti, saj je staranje naravni proces, kateremu ne moremo uiti. Tako je temeljni del sožitja tudi prava mera spoštovanja do starejših, ki je v zadnjih desetletjih nekoliko izginilo. S poslušanjem drug drugega in ne že vnaprejšnjimi predsodki, lahko skupaj preženemo stereotipe, da so vsi mladi neodgovorni, nezanesljivi, brez vrednot, starejši pa nesposobni, betežni ter brez zanimanja za novosti, moderne izume in vseživljenjsko učenje. – Potrebno je spodbujati tako starejše kot mlajše, da je druženje tisto, ki odpira nove priložnosti v življenju – tudi za medsebojno spoštovanje!
Upokojitev je za nekoga olajšanje, za drugega pa velika stiska. Kaj bi svetovali človeku, ki se upokoji, pa vendar želi ostati aktiven? Kako začeti, kako naprej?
Lahko je svetovati človeku ob upokojitvi, ki bi želel ostati še vedno aktiven! Ali mu je sploh potrebno svetovati, ker bo želja po dejavnosti premagala tudi mnoge ovire. – Ko se starejši odloči za upokojitev, ni le upokojenec, pač pa še vedno obdrži svoj poklic in izobrazbo. Če je bil fizik, je to še vedno, če je bil frizer, te veščine še vedno obvlada. Svoje znanje in izkušnje lahko posreduje mlajšim. Za realizacijo tega bi morali temeljiteje preurediti načine in možnosti plačanega občasnega in začasnega dela upokojenih. Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere. Nešteto je možnosti v prostovoljnih dejavnostih in ljubiteljski kulturi. In nenazadnje: vloga babic in dedkov in družinska solidarnost sta neizmerljivi.