Človek je si je že od nekdaj poskušal razložiti svoje sanje. Skozi zgodovino so sanjam v različnih kulturah in religijah pripisovali zelo različne pomene. Na temo razlage sanj je bilo napisanih tudi veliko knjig. Večina tako imenovanih sanjskih knjig poskuša razložiti pomen sanj skozi neke splošne simbole, v smislu – če ste sanjali kačo, pomeni, da vam preti neka nevarnost … vendar so takšne knjige povsem neveljavne.
Pomen Vaših sanj si namreč lahko najbolje razložite vi, sami, oziroma s pomočjo nekoga, ki vas dovolj dobro pozna. Po drugi strani pa lahko vsebina vaših sanj tudi neznancu pove o vas marsikaj.
Sanje in osebnost sta namreč med seboj zelo povezana. Da bi razumeli sanje morate najprej vedeti kaj o delovanju osebnosti. Po Freudovi teoriji je osebnost sestavljena iz nezavednega in zavednega dela. Nezavedni del vsebuje nagone in potlačene vsebine ter teži k ugodju. V zavednem delu pa deluje ego, ki se oblikuje iz nezavednega dela, ko se začne posameznik srečevati z zahtevami zunanjega sveta, pozneje pa se oblikuje predvsem skozi različne identifikacije. Ego naj bi deloval po načelu realnosti. Del osebnosti pa je tudi super-ego, ki je delno v nezavednem, delno pa v zavednem delu, vključuje pa predvsem moralne norme (torej deluje v nasprotju z nezavednim delom). Ego med seboj uravnava vse tri dele, če pa so vsi trije elementi med seboj v konfliktu, se lahko pojavijo razne duševne motnje, čustvene težave, frustracije, občutek krivde, …
PREBERITE TUDI: Življenje v skladu z dušo: 6 nasvetov Kaj so sanje in kakšna je njihova funkcija? Sanje so povsem normalen psihični pojav, so pravzaprav izpolnitev želje, hkrati pa so tudi popačeno nadomestilo za nekaj drugega, nezavednega, naloga razlaganja sanj pa je, da se to nezavedno najde.
Sanje v različnih obdobjih življenja niso enako popačene, zapletene. Pri otrocih so kratke, jasne in lahko razumljive (otroške sanje so navadno reakcija na dnevno doživetje, ki je zapustilo neko obžalovanje, hrepenenje, neizpolnjeno željo, sanje pa prinašajo neposredno, neprikrito izpolnitev te želje-takšne sanje niti ne potrebujejo razlage), čeprav se lahko popačenje sanj začne že zelo zgodaj v otroških letih (od petega do osmega leta starosti).
Torej, ena od osnovnih značilnosti sanj je, da jih sproži neka želja, njihova vsebina pa je izpolnitev te želje. Druga, ravno tako konstantna značilnost pa je, da sanje niso le izraz neke misli, temveč prikazujejo to željo kot zadovoljeno v obliki haluciniranega doživetja.
Obstaja še ena vrsta sanj, ki niso popačene in ki jih je, podobno kot otroške, zlahka prepoznati kot izpolnitev želje. To so tiste sanje, ki jih vse življenje zbujajo imperativne telesne potrebe (lakota, žeja, seksualna potreba), torej izpolnitve želja kot reakcija na notranje telesne dražljaje (oz. zadovoljitev potrebe). Namen sanj je torej braniti spanje pred psihičnim ali fizičnim dražljajem, ki je silil k prebujenju in delovanju (povedano drugače-sanje so odstranjevanje dražljajev, ki motijo spanje, s halucinirano zadovoljitvijo).
Obstajajo pa še neke druge vrste domišljijske tvorbe, t. i. sanjarije oz. budne sanje, ki pa so zares izpolnitve želja, ki jih dobro poznamo. Razlika med sanjami in sanjarijami je v tem, da si pri sanjarijah izpolnitev želja samo zamišljamo in jih ne doživljamo v halucinaciji.
PREBERITE TUDI: Kako v svoje življenje privabiti čim več ljubezni? Popačenost sanj (ki nas moti pri razumevanju le-teh) je
posledica cenzure sanj (kaže se kot nekakšna vrzel v sanjah, del sanj, ki se ga ne spominjamo dobro). Cenzura sanj pa je posledica konflikta (oz. neravnovesja) med super-egom in nezavednim delom (če se nam v sanjah uresniči neka želja ali potreba, ki pa ni v skladu z našimi moralnimi normami). Cenzurna dejavnost je torej usmerjena k nespremenljivim, nezavednim željam.
K nejasnosti sanj poleg cenzure neodvisno prispevajo še različni simboli, še posebej zato, ker imamo v sanjah na razpolago simbolični način izražanja, ki ga v budnem stanju ne poznamo in ne prepoznamo. Vse s čimer lahko primerjamo kak predmet ali dogodek, se namreč ne pojavlja tudi v sanjah kot simbol za to. Pravzaprav pa se sanjavec ne zaveda vednosti o simboliki, ta vednost namreč spada k njegovemu nezavednemu duševnemu življenju (sanjavec simboliko usvoji skozi pravljice, …).
Če torej dva človeka iz različnih kultur in časovnih obdobij sanjata isto, njune sanje skoraj zagotovo ne bosta imeli enakih pomenov.