Nabiranje divjih rastlin, divje hrane je čudovit način, da se povežemo z naravo, uživamo v svežih, sezonskih živilih in okrepimo svoje zdravje. Veliko preden nam na vrtu (če ga imamo) zraste zelenjava, nam narava že ponuja »na pladnju« okusne in izredno hranilne zaklade, ki jih je res škoda izpustiti.
Toda preden se potopimo v svet divjih užitnih rastlin, si vzemimo trenutek in razpravljajmo o tem, zakaj se je za nabiranje divje hrane vredno potruditi in katere previdnostne ukrepe moramo upoštevati.
Zakaj uporabljati divjo hrano?
Nabiranje divje hrane je tradicija stara toliko kot človeštvo samo. To je način, da se ponovno povežemo s koreninami naših prednikov in ritmi naravnega sveta. Divje rastline so običajno bogatejše s hranili kot gojena zelenjava, saj ponujajo večjo paleto vitaminov, mineralov in fitonutrientov. Poleg tega nas iskanje hrane spodbuja, da jemo sezonsko in lokalno, kar je koristno za naše zdravje in okolje.
Na kaj moramo biti pozorni?
Medtem ko nabiranje divje hrane koristna dejavnost, je ključnega pomena, da se je lotimo spoštljivo in previdno. Vedno bodimo prepričani, katero rastlino naberemo, preden jo zaužijemo. Nekatere divje rastline so strupene, zato je pomembno, da smo 100-odstotno prepričani, kaj nabiramo. Nikoli ne nabiramo hrane na območjih, ki so lahko onesnažena s pesticidi, pregnojena področja ali področja z gostim prometom.
PREBERITE TUDI: ŠENTJANŽEVKA - »naravni antidepresiv«: uporaba, učinki in nabiranje
In ne pozabimo, nabiranje divje hrane pomeni sobivanje z naravo, ne pa njeno izčrpavanje. Vzemite samo tisto, kar potrebujete, in pustite večino za divje živali in razmnoževanje rastlin.
Primeri spomladanskih divjih užitnih rastlin
Zdaj pa si poglejmo nekatere divje užitne rastline, ki lahko najdemo na spomladanskih sprehodih:
- Regrat (Taraxacum officinale): Kdo ne pozna regrata v solati? Regrat, ki ga mnogi še vedno pogosto obravnavajo kot nadležen plevel, je izjemna hranilna rastlina. Njegovi listi so bogati z vitaminoma A in C, kalcijem in železom. Dodamo jih lahko solatam, popečemo ali uporabimo za pripravo pesta. Iz cvetov lahko pripravimo čudovito vino, korenine pa lahko pražimo in uporabljamo kot kavni nadomestek ali jih dodajamo juham. Predvsem korenine regrata pripravljamo tudi v zdravilne namene in sicer je korenina regrata odlična podpornica jeter.
- Kopriva (Urtica dioica): kopriva je prehranska superzvezda, polna vitaminov, mineralov in beljakovin. Njene mlade liste, nabrane pred cvetenjem, lahko skuhamo in uživamo kot špinačo, spečemo kolačke, pripravimo zavitek ali pa iz njih pripravimo hranljiv čaj oz namok. Če ste občutljivi, pri nabiranju ne pozabite nositi rokavic, da se izognete »piku«!
- Čemaž (Allium ursinum): Slavni čemaž. Mnogo ljudi se »boji« nabiranja čemaža, kajti zamenjava s podobnimi rastlinami oz rastlinami, ki rastejo v njegovi okolici je lahko usodna. Mednje sodijo jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica, ob čemažu lahko raste tudi strupeni pegasti kačnik. Botanično čemaža ni tako težko prepoznati, je pa stvar v tem, ker se podobne strupene rastline lahko »skrijejo« v polja čemaža in če nismo dovolj pozorni pri nabiranju (list po list) lahko kaj hitro v košaro dodamo še kakšno neželeno/strupeno rastlino. Čemaž ima blažji okus kot njegov gojeni sorodnik česen. Liste lahko uporabimo v solatah, pestu ali juhah, prav tko pa lahko uporabimo cvetne popke (ki jih recimo lahko vložimo v kis), cvetove in tudi čebulice.
- Vijolica (Viola spp.): Pri nas raste okoli 20 vrst vijolic in prav vse so v kulinarične in zdravilne namene podobno uporabne. Vijolice so več kot le lep okras. Njihovi listi in cvetovi vsebujejo veliko vitaminov A in C in jih lahko dodamo solatam, uporabimo za pripravo sirupa ali cvetove kandiramo za sladko poslastico.
- Navadna zvezdice – kurja črevca (Stellaria media): Ta skromna rastlina, za mnoge nadležen plevel, je čudovit vir vitaminov in mineralov. Njene nežne liste in stebla lahko jemo surove v solatah, lahko iz njih pripravimo pesto ali pa jih vložimo v (domač jabolčni) kis in tako dobimo pravo pravcato »mineralno bombo«.
Predvsem kot dodatek »revnim« trgovinskim solatam lahko zgodaj spomladi naberemo na sprehodu ali domačem vrtu še vse regratu podobne rastline, marjetice (tako list kot cvet) , trobentice (tako list kot cvet), cvetove forzicije, lopatičasto zlatico, navadno lakoto, dlakavo penušo, bršljanasto grenkuljico, divje luke…
Skratka, spomladansko nabiranje divje hrane je praznovanje darov narave, način, kako nahraniti svoje telo s hrano, bogato s hranili, in praksa, ki poglablja našo povezanost z zemljo. Torej, vzemi košaro in se to pomlad odpravi v divjino, obogati svoje obroke in tako poskrbi za svoje zdravje in dobro počutje na naraven, enostaven in poceni način.
PREBERITE TUDI: REPINEC: deluje kot prebiotik, razstruplja jetra in rešuje težave s kožo (+uporaba)
Avtorica prispevka je dr. Tina Mele, ki izobražuje in spodbuje vse, ki jih zanima uporaba zelišč - več o njenem delu najdete na spletni strani thegreenwitch.si.
"Moje poslanstvo je, da spodbudim čim več ljudi, da se »vrnejo« k zelenim zaveznikom, da se naučijo uporabljati zdravilne rastline izpred domačega praga na enostaven in poceni način. Ker nam narava ponuja toliko možnosti, kako nas lahko podpre." Pravi avtorica prispevka dr. Tina Mele.