Osrednja vsebinska področja projekta AHA.SI
V projektu AHA.SI so v ospredje postavljena področja trga dela in upokojevanja, predupokojitvenih dejavnosti, preventive padcev in dolgotrajne oskrbe. Na vsakem izmed področij potekajo srečanja z relevantnimi zainteresiranimi deležniki, katerih mnenja in pogledi prispevajo k oblikovanju učinkovitih podlag za strategijo staranja v slovenskem prostoru.
Trg dela in upokojevanje
Pričakovane demografske spremembe bodo negativno vplivale na vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, saj se bosta tako število kot delež delovno aktivnega prebivalstva zmanjševala, delež upokojencev povečeval, obenem pa se bo podaljševal čas prejemanja pokojnine. Obstoječi pokojninski sistem zato dolgoročno ni vzdržen. Nujna je nova reforma, ki mora hkrati zagotavljati primerno višino pokojnin, solidarnost in izvedljivost v praksi.
Za dejansko izvedljivost reforme pokojninskega sistema moramo nujno predhodno zagotoviti ustrezne razmere na trgu dela, saj brez boljšega izkoristka človeškega kapitala ne bomo uspeli zagotoviti dolgoročne konkurenčnosti Slovenije in javnofinančne vzdržnosti socialnih sistemov. Pomemben odgovor na izzive prihodnosti je podaljšano zaposlovanje, zato bo potrebno dvigniti stopnje delovne aktivnosti pri starejših delavcih (starih od 55 do 64 let, oziroma celo v skupini 55-74 let). Zagotavljanje podaljšane zaposljivosti je odgovornost posameznikov, podjetij in države. Posamezniki se moramo zavedati, da je potrebno stalno skrbeti za lastno usposobljenost (izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje) in za lastno zdravje. Podjetja se bodo morala strateško lotiti upravljanja s starostjo v podjetjih (»age managament«), torej spodbujati sodelovanje mladih in starejših zaposlenih, prilagajati delovne pogoje spreminjajoči se starostni strukturi zaposlenih, omogočiti usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrbeti za varstvo pri delu in promocijo zdravja, spodbujati in izvajati usposabljanje zaposlenih, skrbeti za razvoj kadrov. Država bi morala s strategijo aktivnega in zdravega staranja skrbeti za ustrezno informiranje posameznikov in podjetij, da se lahko pravilno odločajo (transparentnost pokojninskega sistema, posledice podaljševanja zaposlenosti), spodbujati starejše k čim daljši delovni aktivnosti, spodbujati zaposlovanje starejših kot tudi njihovo vključevanje v izobraževanje in usposabljanje ter spodbujati podjetja, da se pravočasno spopadejo z izzivi dolgožive družbe.
Predupokojitvene dejavnosti
Tam, kjer so v Sloveniji predupokojitvene prakse že začeli uvajati, so tako delodajalci kot delavci pred upokojitvijo zadovoljni. Programi so v večji meri plačljivi, kar omejuje njihovo izvajanje. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah EU, nimamo sistemske prakse izvajanja predupokojitvenih aktivnosti. Želimo si, da bi bili vsi delavci deležni postopnih priprav na upokojitev, ki spodbujajo izobražene, usposobljene in bolj zdrave upokojence z boljšo kvaliteto življenja, ter da bi bili po upokojitvi dejavno vključeni v lokalno skupnost in bi ohranjali vezi s svojo delovno organizacijo, čemur sledijo tudi predlogi ukrepov, oblikovani za to podorčje.
Preventiva padcev
Na zaključnem strokovnem srečanju so bili predstavljeni predlogi strateških izhodišč za celovito preventivo padcev med starejšimi v Sloveniji v naslednjem desetletju. Predlogi povzemajo pogoje, pod katerimi je predlagane usmeritve mogoče uresničiti, ključni cilj, to je zmanjšanje padcev za 10% v naslednjih letih, in aktivnosti na področjih, s katerimi je cilj mogoče uresničiti:
• povezovanje obstoječih potencialov in aktivnosti,
• način beleženja padcev, ki omogoča bolje razumevanje njihove pojavnosti,
• podporo nevladnih organizacij in
• povečanje družbene zavesti o tem, da je padce mogoče zmanjšati in
• način za doseganje zmanjšanja padcev med starejšimi.
Dolgotrajna oskrba
Dolgotrajna oskrba je novo in pri nas v praksi še slabo razvito področje socialne varnosti, ki s staranjem prebivalstva vse bolj stopa v ospredje. Gre za dejavnosti pomoči osebam, ki zaradi delne ali popolne izgube telesnih, psihičnih in intelektualnih sposobnosti nujno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti.
Pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je potrebno zasledovati čim boljše prepoznavanje potreb, hitro odzivanje nanje, zagotavljanje ustrezne kakovosti, vključevati različne izvajalce od formalnih (javnih in tudi zasebnih), nevladnih organizacij kot tudi neformalnih izvajalcev (svojci, sosedje, prijatelji …) ter v povezovanju vseh povečevati sinergijske učinke pomoči.
Glavni cilj delovnega sklopa je predlagati postavitev sistema dolgotrajne oskrbe na ravni države, ki bo integriran, dostopen, usmerjen na uporabnika in skupnostne oblike pomoči ter ustrezno koordiniran in finančno vzdržen. V okviru sistema je treba nujno prepoznati tudi pomembnost in izboljšati pomen neformalnih izvajalcev in nevladnih organizacij. Delovna skupina je na podlagi omenjenega cilja pripravila niz predlogov ukrepov in aktivnosti glede ureditve sistema v Sloveniji, za katere ocenjuje, da jih je ob ustrezni angažiranosti vseh vključujočih deležnikov možno tudi realizirati.
Opolnomočenje starejših
Da bi starejši v Sloveniji lahko izrazili ves svoj potencial, bi morali v družbi najprej spremeniti odnos do staranja in upoštevati družbeni, kulturni, gospodarski in politični prispevek starejših. Zagotoviti bi bilo potrebno enako integrirano oskrbo starejših na podeželju in v urbanih okoljih ter omogočiti vseživljenjsko izobraževanje upokojenim osebam ter krepiti solidarnost z enakostjo in vzajemnostjo med generacijami.