Besede. Misli. Pisava. Jezik. Slovenščina.

Drage besede, pomembne ste mi, prinašate mi radost, smeh, vesele, srečne dni. Odpirate vrata mi modrosti, vzpostavljate most med nebom in zemljo, neskončne prostranosti širino. Prebujate me, prižigate ogenj strasti, me božate, ujčkate, v večnost ponesete. Ozdravile ste me, očistile navlako preteklih dni, me umile do popolnega sijaja čistosti, obsijale s soncem, ljubeznijo.
Besede, misli, pisava ... (foto: Milena Matko)
Besede, misli, pisava ... (foto: Milena Matko)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Kakšna sreča in ponos na obrazu matere, ko otrok, kobacajoč se, prvič dvigne ročice in dahne svoj »ma-ma«. Neizmeren pomen poslednjih besed umirajočega, ki si želi še zadnjič olajšati dušo, vzeti ljubeče slovo. Dragocen spomin na prve črke, okorelo zapisane z lastno roko. Še vedno so biseri solz v očeh. Nek poseben čar je, občutek vzhičenosti, ko roka drsi po tipkovnici ali ko nosnice ujamejo vonj črnila, ki se razliva po čistini nepopisanega lista papirja. In polni belino, jo dela drugačno. Kot glina, ki gneteš jo pod prsti, oblikuješ do končne veličine popolnosti.

Za moj stik z dušo gre. Takrat samo jaz in Ona sva, ničesar drugega. Govori ali modro molči, včasih šepeta, v redkih trenutkih ječi, prosi, roti. Besede ljubezni, ki zdravijo, dajejo smisel bivanju, prinesejo radost, božajo dušo, opevajo veličino srca. Lahko orosijo lepe oči, vzpostavijo stik z ljubeznijo. En sam »Rad se/te imam« ozdravi dušo, pamet in telo. Ko bi ga le večkrat izgovorili zares, iz srca, na glas ali vsaj potihoma … Magična moč ene same preproste besede »hvala«. O, vem, da še znamo reči »prosim« in »oprosti mi«, se nasmehniti, prijazno pozdraviti.

Spoštujmo besede, zavejmo se jih, dajmo jim navdih. Srčna beseda nas ponese v nebesa, odpre vrata v raj, obogati vse, kar je. Odzvanja v ušesih še leta, stoletja, cela življenja po tem, ko je bila izrečena, videna, zapisana.

In spoštujmo sebe, lepo Slovenijo, naš jezik - dragocen je, srčen, močan. Pomemben je, v njem so zapisane kode Boga, šifre za dostop do Srca. Naužijmo se ga, pišimo ga, govorimo, pojmo. Negujmo ga, čuvajmo – to naše dragoceno darilo. Berimo Zdravljico, Dramilo. Ohranimo dvojino, tisti poseben zven, ki poje v ritmu srca. Začutimo jo, to našo lepo Slovenščino, bogata je, raznolika. Upajmo si biti ponosni nanjo, jo ljubiti, ohranjati. Vrnila nam bo, nas objela, nagradila, veselo zapela.

 
Morda te zanima tudi:

POLETNA ZGODBA: Pozabljena

Nikoli si ni niti predstavljala, da se bo nekoč počutil...

RESNIČNA ZGODBA: Moder babičin nasvet

"Tako zelo sem utrujena od te življenjske bitke!" je ba...

Moja dota

Prepričana sem, da so mi starši dali zelo dragoceno dot...

Iskren zapis Zvezdane Mlakar o starosti na Facebooku

Z veseljem delimo navdihujoč in pomemben zapis naše amb...

NAVDIHUJOČ VIDEO: Ples ga je tako prevzel, da je odvrgel palice ...

Video, ki si ga obvezno shranite med priljubljene, da s...

Misel za 6. september

Ob svetovnem dnevu Preberi knjigo se skupaj z angleškim...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.