Mnogi spomladi komaj čakajo, da se lahko odpravijo nabirat regrat in si tako privoščijo prvo domačo okusno solato. Nekateri pa regrata ne marajo, saj ima rahlo grenak okus, nanj gledajo predvsem kot na nadležen plevel. Regrat je pri nas cenjen tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo številne ugodne učinke na zdravje.
Regrat (spada v rod Taraxacum, kamor spada tudi solata) raste pri nas predvsem kot `divja zelenjava oziroma solata´ na travnikih. Zaradi njegove vse večje priljubljenosti, pa tudi zaradi visoke cene, bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.
Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Regrat je sicer vsestransko uporabna rastlina, saj lahko uporabimo liste, cvetove in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek (podobno kot korenina cikorije). V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov in/ali korenin kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.
Regrat v ljudski medicini
Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Njegov zdravilni učinek sloni predvsem na empiričnih več stoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Regrat je kot pomembno zdravilo za zdravljenja jeter in vranice prvič že v 10. in 11. stoletju omenil arabski zdravilec. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele rastline predvsem za `čiščenje´ krvi, lažje izkašljevanje, kot diuretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja in še bi lahko naštevali. V zadnjem času pa so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za `razstrupljanje´ in zmanjšanje `zakisanja´ telesa.
Navadni regrat je v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.
Regrat je sicer bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij, to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. Vprašanje, ali bo v bližnji prihodnosti na voljo dovolj znanstvenih študij, ki bodo potrdile, da regrat ugodno vpliva na naše zdravje in bo lahko upravičen do "zdravstvenih trditev", pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.
Regratov sirup ni regratov med!
Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedi Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot med posebno vrsto, saj v tistem obdobju običajno cveti še mnogo drugih rastlin. Regratov med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, njegov okus je nežno grenek ter hitro kristalizira. Regratov med je tako kot druge vrste medu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele.
Povsem nekaj drugega pa je regratov sirup, ki ga nekateri prodajalci napačno imenujejo kar `regratov med´ in tako zavajajo kupce. Pravilno pripravljen regratov sirup ima prijeten okus in laik bi ga morda res utegnil zamenjati z medom. Regratov sirup lahko spomladi naredimo sami iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi.
Kje ga nabiramo?
Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih oziroma nekmetijskih površinah, pa tudi tam, kjer se ne `sprehajajo´ psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.
Kupci smo vse bolj pozorni na poreklo živil, zato se tudi pri nakupu regrata sprašujemo o poreklu. Ali lahko zaupamo zagotovilom prodajalcev, da je bil regrat nabran na `neoporečnih´ površinah? Če sodite med tiste, ki dvomijo o poreklu regrata, svetujemo, da ga raje naberete kar sami, pa še brezplačno rekreacijo na svežem zraku si boste zagotovili.
Malo nitratov
Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. V naši reviji smo že pisali, da listnata zelenjava, npr. solata, špinača in rukola, po navadi vsebuje več nitratov. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih, kmetijskih, pogojev za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave, predvsem pa od sončne svetlobe in hitrosti rasti te zelenjave, čim bolj počasi raste, tem manj je nitratov.
Nekaj idej in nasvetov za pripravo regrata
Precej ljudi ne mara regrata, saj ima rahlo grenak okus, moti pa jih tudi, ker se jim zdi nekako grob in pri požiranju rahlo praska po grlu. Dobro je vedeti, da so mladi in svetlejši poganjki regrata manj grobi, pa tudi listi, ki jih nabiramo preden regrat cveti, so nekoliko mehkejši. Regrat lahko znatno omehčamo tudi z načinom priprave, omilimo pa tudi njegovo grenkobo. Tu je nekaj predlogov.
Na regrat narežemo vroč krompir, zmešamo in zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic običajnega jogurta. Namesto krompirja lahko na regrat narežemo trdo kuhano vroče jajce.
Na Dolenjskem regrat poleg s kisom in soljo zabelijo tudi z ocvirki in/ali slanino. Takšen obrok je seveda energijsko bogatejši.
Trše regratove liste lahko na hitro popečemo ali blanširamo in ponudimo kot zelenjavno prilogo k drugim jedem.
Regratove liste lahko uporabimo kot `podlago´ na krožniku. Nanje položimo rižoto, na manjše koščke popečeno meso, pražen krompir.
Uporabimo lahko tudi regratove korenine; pripravimo jih na enak način kot drugo zelenjavo.
Uporabni so tudi mladi popki regratovih cvetov, ki, če jih popražimo, spominjajo na gobe.
Regratovi listi lahko ne nazadnje popestrijo tudi sendvič, namesto z rukolo pa lahko z njimi obložimo pico.