"Na debeli četrtek so na podeželju v preteklosti skuhali celo svinjsko glavo, ki je bila lahko prekajena, ali pa samo svinjsko čeljust," je za STA povedal etnolog Vlado Šlibar, ki je v Pokrajinskem muzeju Celje dolga leta raziskoval tematiko prehrane. Med mesnimi jedmi so bile na jedilniku lahko po njegovih besedah tudi krače in drugo mastno svinjsko meso. Po starih verovanjih se je moralo namreč leto začeti v obilju.
Na debeli četrtek, ki ga na Dolenjskem poznajo tudi kot tolsti četrtek, na Gorenjskem kot mali pust, v Prekmurju pa kot mali fajnšček, so bili med ocvrtimi sladkimi jedmi na mizi predvsem krofi. Če pa gospodinji krofi niso uspeli, so ji zagotovo uspeli kvašeni ali krhki flancati ter miške, je povedal. Na območjih, kjer so gojili ajdo, so v pustnem času pekli tudi ajdov šarkelj, je dodal.
Krofi, ki jih je poznala dunajska kuhinja, so postali del pustnega časa na slovenskem območju šele v prvi polovici 20. stoletja. Uvajali so jih namreč gospodinjski tečaji, je opozoril.
Na dunajskem dvoru naj bi leta 1815 pojedli osem do deset milijonov krofov, navajajo etnologi. Opozarjajo pa, da so sladico, podobno današnjim krofom, poznali že v starem Rimu, saj jo je v svoji kuharici navajal Apicij iz prvega stoletja našega štetja.
Na debeli četrtek se bodo ponekod začela pustovanja, ki trajajo več dni. V Cerknici bodo oblast prevzeli Butalci, in sicer z Žaganjem babe - prireditvijo na odru pred kulturnim domom. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede.
Prav tako bo že danes živahno v Mozirju na celjskem koncu, kamor Pust mozirski vabi že več kot stoletje. Predaja trških pravic bo danes, tamkajšnji pustni liki pustnaki pa bodo za en dan povsem zavladali mestu na pustni torek.
Nekateri pustni programi pa so se začeli že v minulih dneh. Tako se je letošnje že 58. Kurentovanje začelo že v soboto, in sicer s predajo oblasti karnevalskemu princu.
Povzeto po slovenskih medijih.