Žal v želji za večjim dobičkom potrošniki lahko pričakujemo, da bo odkritih vedno več goljufij s hrano. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) poudarjajo, da lahko poostreni nadzor nad goljufijami s hrano in precej višje kazni za najhujše kršitelje vplivajo na to, da bodo goljufije, če jih že ni mogoče povsem iztrebiti, vsaj takšne, ki bodo prizadele "zgolj" denarnice potrošnikov, ne pa tudi zdravja.
Kaj so goljufije s hrano?
Danes na evropski ravni še nimamo uradne definicije za termin "goljufija s hrano", kar nekoliko preseneča, saj so se tovrstne goljufije dogajale že pred našim štetjem.
"Na splošno velja, da so goljufije s hrano izvedene premišljeno in namerno, pri čemer je glavni motiv pridobitništvo. O tem, kdo je pri tem oškodovan, ni dvoma," izpostavlja dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja:
»Goljufije s hrano so lahko izvedene na različne načine, na primer z redčenjem živila, z zamenjavo ali delno zamenjavo kakovostnejše, dražje surovine z manj kakovostno in cenejšo, s prikrivanjem slabe kakovosti surovin oz. izdelka z dodajanjem arom in barv, z dodajanjem snovi, ki vežejo vodo in tako povečajo težo živila in še bi lahko naštevali.«
Glavni razlog za goljufanje s hrano je zagotovo pehanje za večjim dobičkom, k temu pa pripomore več dejavnikov, kot navajajo v poročilu evropskega parlamenta. Med njimi so predvsem trenutna finančna kriza, zahteve po vse nižjih cenah živil in tudi majhna možnost, da bodo goljufije s hrano odkrite, saj ni usmerjenega iskanja goljufij, kazni za kršitelje pa so majhne. Oškodovani pa so potrošniki, tako finančno, saj plačajo več za izdelek slabše kakovosti od pričakovane, kot z vidika kakovosti izdelka.
Potrošnikom je predvsem poznana afera iz bližnje preteklost, in sicer odmevna afera s konjskim mesom, prejšnji mesec pa so iz britanske potrošniške organizacije Which? sporočili alarmantno novico o "hitri hrani" z jagnjetino, ki jo je mogoče kupiti v uličnih restavracijah ("take away"). V Birminghamu in Londonu so kupili 60 vzorcev jagnjetine, ki jo prodajajo v obliki kebaba iz mletega ovčjega mesa in ovčjega karija, ter preverili, ali gre res za jagnjetino.
"Analiza DNA je pri 24 vzorcih mesa pokazala, da je poleg jagnjetine tudi piščančje in goveje meso. Pri sedmih vzorcih pa jagnjetine sploh niso našli, saj je bila nadomeščena s piščančjim in govejim mesom. Ni nemogoče, da se ne bi podobne prevare dogajale tudi drugje, morda celo pri nas," je komentirala rezultate raziskave dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Je v bolonjski omaki res le meso, ki je navedeno na embalaži?
Zaradi te afere se potrošnikom danes pogosteje poraja vprašanje, ali je v različnih mesnih jedeh res količina in vrsta mesa, kot je zapisano na označbi? Je v zavitku riža basmati res riž te sorte, ali pa je v zavitku morda v celoti ali delno le navadni dolgozrnati riž? Je v medu nekaj glukoznega in/ali fruktoznega sirupa, je v ekstra deviškem oljčnem olju tudi nekaj rastlinskega? Sta riba ali divjačina na krožniku v restavraciji res tisto, kot jo obljublja jedilni list in smo ju tudi plačali?
Gre za resen in globalen problem, kar razkrivajo tudi rezultati mednarodne akcije Interpola, izvedene konec lanskega in na začetku letošnjega leta v državah Amerike, Azije in Evrope. Razkrili so številne goljufije s hrano: od ponovnega tiskanja roka uporabnosti na etiketah pijač in živil, pri katerih je sicer rok že potekel, do napačne navedbe vrste rib, nesledljivosti njihovega porekla, ponarejene penine/šampanjca in viskija ter vrste drugih.