To se doseže z jogijskimi vajami, ki so telesne, dihalne in mentalne, večinoma so enostavne in človeku zelo blizu. Z njimi uravnovesimo naše celotno bitje, saj nas sistematično in postopoma preko telesnih položajev (asane), dihalnih vaj (pranajama), sproščanja, meditacije in pozitivnega načina mišljenja vodijo k fizičnemu zdravju, umiritvi duha in spoznavanju samega sebe.
Kako joga vpliva na fizično zdravje?
Asane na telesnem nivoju učinkujejo na mišice, sklepe, dihanje, srce, ožilje, živčni in limfni sistem, vse organe in žleze. Sistem Joga v vsakdanjem življenju po katerem vadimo mi, je ustanovil Vishwaguru Swami Maheshwaranda, zasnovan pa je na način, da s preprostimi in pripravljalnimi vajami postopno pripravljamo telo na zahtevnejše, težje asane. Stopnje si sledijo od začetne do 8. stopnje, v njihovem okviru pa se vse tehnike joge postopoma nadgrajujejo in poglabljajo.
Bistven del jogijskih položajev oz. asan je tudi dihanje. Vsaka asana se izvaja usklajeno z dihom, kar omogoča mirno skladno gibanje, ki pospeši krvni obtok in presnovo ter omogoča telesno in mentalno sprostitev.
Zelo pomemben del vadbe so tehnike dihanja oziroma pranajama. Na vadbi joge se najprej naučimo pravilno in poglobljeno dihati, nato pa to nadgrajujemo s posebnimi dihalnimi vajami, ki povečujejo sprejem kisika, krepijo srce in pljuča ter povečujejo vitalnost in telesno odpornost, razstrupljajo telo, poglabljajo sproščenost in umirjajo misli.
Kako vpliva na psihično zdravje?
Asane so psihosomatske vaje, ki ne vplivajo le na telo, temveč krepijo tudi živčni sistem, usklajujejo njegovo delovanje ter vplivajo na duševno stabilnost. Izvajanje asan, ki je usklajeno z dihanjem, pomirja, umirja duha, sprošča in vzbuja občutek notranje svobode in notranjega miru. Na začetku in koncu vsake vadbe, pa tudi med njo, se sproščamo ter tako krepimo zavest o svojem telesu. Tako se postopoma naučimo duševno in telesno sprostiti, kar je nujen element psihične stabilnosti in mentalnega zdravja.
Za doseganje notranjega miru so izredno pomembna tudi dihalne vaje - pranajama, ki odpravlja stres, živčnost in depresijo, umirja misli in občutke ter vzpostavlja notranje ravnovesje. Dihanje je namreč tesno povezano z našimi čustvenimi in mentalnim stanji. Tako kot naša čustva vplivajo na naše dihanje, lahko tudi s svojim dihanjem vplivamo na svoja čustva. Že nekaj poglobljenih vdihov in izdihov lahko namreč sprosti notranje napetosti in umiri naše misli.
Še en pomemben element za zmanjševanje stresa je meditacija, s katero se lahko postopoma naučimo umirjati svoj um in svoja čustva. V Sistemu Joga v vsakdanjem življenju je razvita posebna tehnika meditacije samoanalize, s katero prepoznamo mehanizme svojega notranjega mentalnega delovanja. Uči nas razumeti sebe in druge ljudi ter odpuščati sebi in drugim. Z njeno pomočjo čistimo podzavest in postopno odpravljamo notranje zavore in predsodke. Misli se zjasnijo in uredijo, izognemo se težavam oz. najdemo načine za njihovo premagovanje.
Za koga je joga najbolj primerna?
Joga je primerna za vse starostne skupine. Začetnim skupinam se lahko pridruži kdorkoli, ne glede na telesno kondicijo ali predznanje. Obstajajo pa posebne vrste vadb, ki so namenjene določenim ciljnim skupinam, kot recima joga za starejše, joga za gibalno ovirane, joga za otroke, vadba za nosečnice itd. Tisti, ki bi se želeli bolj poglobljeno posvetiti antistresnim tehnikam joge, se lahko udeležijo vadbi joge proti stresu, kdor ima težave s hrbtnim predelom, pa na primer vadbi joge za hrbtenico.
Kako pogosto vaditi jogo?
Jogo je najbolje vaditi vsak dan v določenem ustaljenem ritmu. Ni toliko pomembna časovna dolžina izvajanja vaj kot njihova redna vadba. Bolje je vaditi vsak dan le 15 minut kot enkrat tedensko po uro in pol. Z vsakodnevno vadbo se naše telo in celotno bitje navadi na jogijske tehnike in tako lahko resnično izkusimo vse omenjena učinke starodavne znanosti joge.
Kako začeti?
Z vadbo je najbolje začeti v skupini pod vodstvom izkušenega inštruktorja, ki pozna vpliv jogijskih tehnik na telo in duha ter ve, čemur določene vaje koristijo oziroma v katerih primerih jih posameznik naj ne bi izvajal (nekatere asane recimo niso primerne pri težavah z visokim pritiskom, določenih telesnih omejitvah in podobno). S tem namenom se inštruktorji Joge v vsakdanjem življenju redno izobražujejo na mednarodnih seminarjih in Fakulteti za šport v Ljubljani.
V septembru poteka vpis na redno vadbo Joge v vsakdanjem življenju na 91 lokacijah po vsej Sloveniji. Tako bodo Mariboru pričeli z novim semestrom v sredini septembra. Več informacij lahko najdete na www.joga-maribor.org