Katera živila naj bodo vedno naravno pridelana?

Vrtičkarstvo ni zgolj obdelovanje gredice pred hišo ali v bližini bloka. Sodobno domače vrtnarstvo pozna balkonsko vzgojo, vertikalne vrtove v stanovanju, hidroponiko (gojenje rastlin brez zemlje) in še mnogo tega. Limone rastejo na terasah blokovskih naselij, paradižnik se vzpenja po balkonskih ograjah, jagode kukajo izpod stropa in zadnji trend – mini sadna drevesa, bogato obrodijo v hobukih od pleskanja stanovanja. Kaj torej posaditi v domači vrt? Katere vrste sadja in zelenjave s tiste, za katere je zelo pomembno, da jih vzgojimo organsko – torej brez »kemije«?

Situacijo poznamo vsi: ko se postavimo pred organsko pridelana jabolka, so plodovi manjši in bolj nepravilnih oblik. Enako velja za vse ostalo sadje in zelenjavo. Če kupujete ali na domačem vrtu vzgajate organsko, pozabite na plodove, ki so kot iz škatlice. Tudi cena organsko pridelanih živil jim ne govori v prid. Sintetične snovi, ki se uporabljajo v ne-organski pridelavi za zatiranje insektov, glodavcev, gliv, plesni in bakterij tudi podaljšajo rok uporabnosti. Zato se lahko zgodi, da je sadež, zrasel nekje v Čilu, ob prihodu na našo mizo še vedno svež. Tudi, če ga izpostavimo svetlobi, višji temperaturi ter operemo pod tekočo vodo, nekaj ostankov pesticidov še vedno ostane.
Vrtnine, ki naj imajo prednost pri domačem vrtnarjenju, pri katerem skoparimo s kemijo, ne pa z naravnimi metodami za boljšo rast in pridelek , so:

Kumare
Pri gojenju »na veliko« so zelo občutljive na hrošče, uši in pršice. Za zaščito in odpravo bolezni veliki proizvajalci uporabljajo mnogo pesticidov. Doma »bero« pregledujemo sproti in napadene dele odstranimo.

Paradižnik in feferoni
Paradižnik je občutljiv na vrsto bolezni, zato na plantažah pri njegovi vzgoji ne skoparijo s kemikalijami. Na srečo zelo lepo uspeva tudi na balkonu. Enako velja za feferone, ki so deležni celo do 50 različnih vrst kemične obdelave (prevladujejo pesticidi), preden pridejo do potrošnikov.

Špinača
Tako zelo zdrava, in tako hkrati tako občutljiva. Špinača je vrtnina, ki sodi na domači balkon ali vrtiček pred hišo. Poleg ljudi jo imajo radi tudi drobni hroščki, ki so za povrh še zelo odporni. Doma z njimi opravimo lahko tako, da se jih fizično lotimo in jih iz vrta preženemo enega za drugim, pri gojenju industrijskem gojenju špinače pa je to nemogoče. Špinača tudi sicer velja za zelo občutljivo vrtnino, ki se ji je treba precej posvečati.

Jagode
Eno samo pravilo velja: kupujmo jih neposredno pri gojitelju, katerega reference so preverljive, ali pa jih, še bolje, vzgojimo sami. No, tu je še drugo pravilo: ne kupujmo jih izven sezone. Jagode imajo poleg izrazitega vonja tudi izrazit okus. Tudi z zavezanimi očmi jih prepoznamo. Če temu ni tako – proč od tam in za vedno. So pa jagode zelo primerne za domačo pridelavo, odlično pa »plezajo« tudi po sončni steni dnevne sobe.

Češnje, grozdje, breskve, nektarine
Škodljivci jih obožujejo zaradi polnega, sladkega okusa zrelih plodov. Občutljive so na plesen, rjo in druge bolezni. Tudi vreme jim mora iti na roko, da polno obrodijo. V industrijski pridelavi se vsega, kar jih ogroža, lotijo s kemijo, ki izdatno prehaja v plodove. Na domačem vrtu zahtevajo nekaj truda, ampak ko se polno udomačijo, s plodovi razvajajo vso sezono.

Jabolka
Jablana si na vrtu zasluži častno mesto. Ste vedeli, da Slovenci razpolagamo s številnimi starimi sortami, ki preživijo tudi v slabih razmerah, in ki jih v trgovinah ne boste našli? Jabolka so med najbolj prodajani sadeži in hkrati tudi med najbolj onesnaženimi. V 99 odstotkih plodov iz industrijske pridelave so našli najmanj en pesticid.