Mnenja o učinkovitosti in smiselnosti kemoterapije pri zdravljenju raka se v stroki (daleč od oči javnosti) krešejo že precej let. Zadnje študije kažejo, da se je tehtnica dokončno nagnila na stran tistih, ki so bili do »ubijanja« hitro delečih se celic vsevprek (v upanju, da so med njimi tudi rakave) skeptični.
Raziskovalci so pod drobnogled vzeli podatke iz registrov raka za ZDA in Kanado, in sicer za 22 najbolj pogostih vrst rakov. Izkazalo se je, da je bilo od tistih, ki so bili po petih letih od zdravljenja raka še živi, zgolj dva odstotka takih, pri katerih je na preživetje neposredno vplivala kemoterapija.
Ali to pomeni, da so bo kemoterapija morala iz bolnišnic posloviti?
"To je vprašanje, ki si ga vsi zastavljamo," pravi dr. Martin Tallman, predstojnik oddelka za levkemijo pri Memorial Sloan-Kettering Cancer Center. "Sodobno zdravljenje raka se odmika od kemoterapije in usmerja k molekularni terapiji, ki temelji na popolnoma drugačnih mehanizmih delovanja."
"Iščemo kombinacijo pravih zdravil, ob pravem času in na pravem bolniku," pa pravi onkolog George Demetri, ki vodi oddelek za eksperimentalno zdravljenje raka na Dana-Farber Cancer Institut-u. "Usmerjamo se v bolj natančno razumevanje raka, zato, da bi lahko individualno prilagodili terapijo."
To še posebej velja za bolnike z rakom debelega črevesa in danke. "Nobenemu od bolnikov, ki zbolijo za rakom debelega črevesa in danke, ne bi več smeli predpisati »klasične« kemoterapije," je prepričan Demetri. Nova zdravila, ki delujejo po popolnoma drugačnih principih, imajo malo stranskih učinkov, ne uničujejo imunskega sistema ter izboljšajo preživetje.
Viri:
New England Journal of Medicine
Dana Farber Cancer Institute
Memorial Sloan Kettering Cancer Center