Prijateljica mojih let mi večkrat pripoveduje, kako so bratje in sestre kakšnih deset let skrbeli za svojo nepokretno mamo, ki je bila ves čas v postelji, Pri tem delu so se izmenjavali in so naredili pavi urnik, kdaj je kdo na vrsti. Prijateljica je bila v službi v Ljubljani in je tam tudi živela, čez vikend pa je prihajala v Celje in skrbela za mamo. Z njo je prihajala tudi njena hčerka in tako sodoživljala vso to skrb za mamo. Mama je potem doma mirno umrla, stara več kot devetdeset let. Vsa ta skrb za mam pa je pustila velike sledi na vseh, prav posebno tudi na hčerki, ki j bila v začetku še pravi otrok. Zelo zna biti pozorna na vse, ki so kakorkoli obnemogli in potrebni pomoči. Mamo to zelo veseli. Ko so se ji pojavile neke težave, je hčerka takoj prišla in ji lepo pomagala. Moja prijateljica ve, da se lahko zanese na hčerko, da ji bo pomagala, če bo treba. Pravi pa tudi, da hčerke ne bi želela preveč obremenjevati in da je pripravljena iti v dom, če bo treba. Na obeh straneh je veliko spoštovanje in tega je človek lahko samo vesel.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.