Včeraj je ena od bralk zapisala, kako težko je, ko obiskuje mamo v domu, ki je silno nezadovoljna in potem od nje odhaja vsa izmozgana. Verjamem, da je to res zelo težko. Trenutno se veliko pogovarjam z nekaterimi, ki doživljajo podobno. Ena mi pripoveduje, da je bila mama prej nekaj let še kar v redu, v zadnjem času pa je to vedno huje. Vedno bolj prihaja do izraza tudi demenca. Mama je v sebi videti zelo nezadovoljna in hčerki samo očita, da nič ne naredi zanjo, kar seveda sploh ne drži. Hčerka je že čisto obupana in si je po vseh maminih očitkih tudi sama začela očitati, da za mamo morda ni storila dovolj. Primer še kar dobro poznam in vem, da za malokoga svojci poskrbijo tako lepo kot ta hčerka za mamo. Sprašujem se, kako bi se dalo pomagati, da bi bili zadovoljni obe, mama in hčerka, Poleg hčerke jo redno obiskuje tudi vsa hčerkina družina in vsem je prav hudo. Mami seveda pomagajo, kolikor se da, ne morejo je pa pomladiti in narediti zdrave. Upam samo, da bo hčerka dobila dovolj moči in psihično vzdržala.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.