CELOVITA UTEMELJITEV ZA PODELITEV SCHWENTNERJEVE NAGRADE 2023
Dr. Miha Kovač (1960), redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je kot predavatelj založniških študij nasledil pionirja raziskovanja slovenskega založništva dr. Martina Žnidaršiča. Že več kot dve desetletji izobražuje strokovnjake za področje knjige in s svojimi znanstvenimi članki, nastopi na konferencah po vsem svetu, številnimi publikacijami v slovenščini in angleščini odločilno oblikuje tako slovensko kot mednarodno knjižno polje.
Ob znanstvenem in pedagoškem delu, ki bi že samo po sebi zaslužilo Schwentnerjevo nagrado, saj nudi nepogrešljivo osnovo za razmislek vsem profesionalcem knjižnega polja, ki hočejo gledati tudi v njegovo prihodnost, ne le dnevno sedanjost, je biografija Mihe Kovača polna tudi uspehov v praktičnem založništvu. Pred akademsko kariero je bil odgovorni urednik Mladine, urednik in vodja splošnega založništva DZS, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Prav s poznavanjem realnega delovanja založniškega polja, z empiričnimi izkušnjami iz slovenskega založništva ter razumevanjem strukturnih sprememb panoge skozi čas dr. Kovač že skoraj štiri desetletja dragoceno prispeva k uveljavljanju in razvoju založništva kot znanosti in založništva kot panoge.
S svojimi dosedanjimi objavami in sodelovanji v raziskovalnih projektih, kakršni sta na primer raziskava Knjiga in bralci ter evropski znanstveni projekt E-READ o branju v času digitalizacije, je postal eden najbolj uglednih raziskovalcev knjižnega polja v svetu. Svoja znanstvena spoznanja pa zna poljudno in prepričljivo komunicirati tudi v širši javnosti. S publicističnim delom Berem, da se poberem (Mladinska knjiga, 2020), ki je prevedeno v vrsto tujih jezikov, nas prepričuje, da je branje civilizacijska nuja. To pa je strateško pomembno za ohranjanje založniške dejavnosti.
Vendar je trenutek za dodelitev Schwentnerjeve nagrade 2023 več kot ustrezen tudi zato, so zapisali pri Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev, ker je dr. Kovač v letošnjem letu skupaj z ekipo Javne agencije za knjigo zaslužen za uspešno izvedbo enega najpomembnejših projektov v zgodovini slovenskega kulturnega izvoza — tj. častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Kot sokurator je dr. Kovač zasnoval izrazito sodoben, multidisciplinaren in multikulturen predstavitveni program, ki je Slovenijo in slovenske avtorje v mednarodnem pogledu vzpostavil kot sodobno založniško in razmišljujočo skupnost – kot skupnost, katere moč je bistveno večja, kot bi bilo mogoče pričakovati glede na število prebivalcev države in govorcev jezika. S prodornim in znanstveno utemeljenim Ljubljanskim manifestom o pomenu branja na višji ravni je dr. Kovač opozoril na strateški pomen globokega branja v času digitalizacije in s tem podprl srce založniške dejavnosti – knjigo.
Založništvo je tako postavil v središče razvoja strateškega mišljenja in demokratičnega državljanstva ter s tem prepričal širok krog znanstvene, politične, kulturne, založniške in medijske strokovne javnosti. Manifest o pomenu branja je podprlo tudi Združenje evropskih in Združenje svetovnih založnikov, pobuda pa bo zaživela tudi v evropskem parlamentu v razpravi ministrov za kulturo vseh držav Evropske unije. Globalni odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval dr. Miha Kovač, je tako najbolj prodoren glas slovenskega založništva doslej.
S svojim delovanjem in življenjem dr. Miha Kovač dokazuje, da je slovensko založništvo in knjigotrštvo vitalna kulturna in gospodarska panoga, temelj za svobodno, demokratično in razmišljujočo prihodnost, so ob razglasitvi nagrajenca še povedali pri Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev.