Nekoč je veljalo, da pust traja od svetih treh kraljev do pustnega torka, a se datum spreminja glede na datum velike noči. Pustni čas naznanja tudi prihod pomladi oziroma slovo od dolge zime in mraza. Glavni pustni dan je pustni torek, dogajanja pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo.
Danes si za pusta nadenemo različne maske, uživamo ob slastnih krofih in drugih pustnih dobrotah ter se zabavamo ob pustnih šemah ter se veselimo prihoda pomladi in toplejših dni.
Prav tako se oblečemo v tradicionalne pustne oprave in se odpravimo na obhode ter s hrupom odganjamo vse slabo preteklega leta, sovaščanom pa zaželimo vse dobro in dobro rodovitno letino. A se pustne šege razlikujejo od kraja do kraja h šeg.
Predstavljamo vam tri, ki potekajo v različnih krajih.
Obhodi kurentov
Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent ali korant je med obstoječimi tradicionalnimi pustnimi maskami Spodnjega Podravja od 60. let 20. stoletja najbolj množičen tradicionalen pustni lik. Pustne obhode kurenti opravijo v domačem okolju, kjer jih domačini pogostijo, dekleta jim podarijo robčke. S plesom po ljudskem verovanju odganjajo slabo ter prinašajo srečo in zadovoljstvo. Pri hišah, kjer kurenti niso dobrodošli, se eden izmed njih povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v tistem letu. Svoje obhode so v preteklosti opravili na pustni torek, bolj poredkoma v ponedeljek. Sicer pa kurentov izvor še ni pojasnjen, obstaja nekaj domnev, povezanih z ilirsko-keltskim izročilom, z mitskimi spremljevalci boginje Kibele, ki so jo častili na našem ozemlju v pozni antiki, s predniki Slovencev, z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, itd. Kurenta je s ptujskopoljskimi orači prvi upodobil Jurij Šubic v leta 1880 natisnjeni knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Leta 1884 pa se kurenti v literaturi že omenjajo kot samostojni pustni liki.
Cerkljanska laufarija
Laufarija je pustna šega in prireditev v Cerknem, na kateri sodeluje pustna skupina laufarjev z značilnimi naličji (larfami), izrezljanimi iz lipovega lesa. Ime skupine naj bi izviralo iz nemške besede laufen (teči, tekati), ker posamezni med liki, ta terjasti, ves čas tekajo naokoli.
Pustovanje se začne prvo nedeljo po novem letu s pojavom prvega laufarja na ulicah Cerknega, potem jih je vsako nedeljo več. Do pusta morajo izdelati tudi nove oprave iz mahu in zimzelenega rastlinja za pusta, ta smrekovga in ta bršlanastga. Pred pustom ta star, ta stara, ta žakljev, ta terjast, ta krastov in ta kožuhov koledujejo po okoliških vaseh, kjer dobijo darove in zaplešejo z gospodinjami za debelo repo. Na pustno nedeljo so v sprevodu že vsi liki, ki se udeležijo osrednjega pustnega dogodka – sprevoda laufarjev na glavni trg pred »cesarsko-kraljevo sodnijo«, kjer sodnik pustu v starem cerkljanskem narečju prebere obtožnico (kalamuòn), ki ga bremeni za vse slabo, kar se je v zadnjem letu zgodilo v Cerknem in okolici. Pusta do torka priprejo. V torek odkopljejo leseno kladivo (bòt), popoldne pa gre sprevod laufarjev na osrednji trg, kjer sodnik pustu ponovno prebere obtožnico in ga obsodi na smrt. Ta star ga z bòtam udari po glavi in pusta odpeljejo neznano kam. Pustovanje se zaključi s plesom takapcìnarska, kjer laufarji izmenoma plešejo polko in se valjajo po tleh. Za organizacijo in izvedbo laufarije skrbi leta 1992 ustanovljeno Društvo laufarija Cerkno, ki v svojih prostorih tudi hrani vsa naličja in oprave.
Vleka ploha
Vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ploh je deblo, ki ga z ročno žago 'amerikanko' ali motorno žago posekajo fantje, ga obelijo, vrh pa okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami in trakovi. Povezujejo ga s tako imenovano plodnostno magijo, saj naj bi predstavljal moški spolni organ.
Kaj pa pustne dobrote?
Nekoč je veljalo, da so v pustnem času »pospravili« zaloge kolin, potem pa je sledilo postno obdobje vse do velikonočnih praznikov. Na mizi so zato prevladovale predvsem mastne jedi – mesne, pečene in ocvrte. Med najbolj znanimi (še danes) so predvsem krofi, brez katerih si skorajda ne predstavljamo pravega pusta. Na pepelnico nastopi postni čas, ki traja 40 dni do velikonočnih praznikov. V tem času na jedilniku ni bilo mesa, namen posta pa je bil neke vrste starodavni detox oz. čiščenje telesa. Če za pusta velja, da so na mizi dobrodošle mastne jedi, je ob postu ravno obratno – takrat naj bi prevladovale brezmesne jedi.
Še zanimivost...
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je na Slovenskem izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«
VIRI: Slovenski etnografski muzej (https://www.etno-muzej.si/sl/tip/pust) in https://www.slovenia.info/