Strokovnjaki so pregledali na stotine raziskav, narejenih na živalih in ljudeh, da bi dobili bolj jasno sliko o tem, kaj naj bi jedli – in kdaj – da bi imeli kar največ možnosti za dolgo življenje. »Raziskovali smo povezavo med hranili, postenjem, geni in življensko dobo pri vrstah, ki živijo manj let, ter to povezali s kliničnimi in epidemiološkimi šudijami, narejenimi na primatih in ljudeh, vključno s stoletniki,« je povedal soavtor študije Valter Longo, profesor gerontologije na Univerzi v Južni Kaliforniji v Los Angelesu.
Pri analizi so se osredotočili na vzorce prehranjevanja, bolezni in življenjsko dobo živali in ljudi. Preučili so tudi več priljubljenih prehranjevalnih vzorcev, vključno z nizkokalorično dieto, ketogeno dieto z veliko maščobami in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, sredozemsko prehrano, ki je zdrava za srce, ter vegansko in vegetarijansko prehrano.
Poleg preučevanja, katera živila bi lahko bila najboljša, so strokovnjaki raziskali še, kako čas zaužitja hrane vpliva na zdravje in dolgo življenje. Znanstveniki so se osredotočili na različne vrste posta, vključno z rutinskim, občasnim postom, ki omejuje uživanje hrane na omejeno število ur vsak dan, kot tudi občasnim postom ali dietami, ki posnemajo post in se izvajajo le en ali dva dni na mesec.
Stročnice, ribe, oreščki in košček temne čokolade: recept za dolgo življenje
Na podlagi vseh zbranih informacij, so znanstveniki prišli do prehrane za dolgo življenje oziroma »diete za dolgo življenje« (ang. longevity diet), s katero bi lahko ljudje dosegli daljše in bolj zdravo življenje.
Dr. Longo je opisal ključ do dolgega življenja: »Veliko stročnic, polnozrnatih žit in zelenjave; nekaj rib; brez rdečega ali predelanega mesa in zelo malo belega mesa; malo sladkorja in rafiniranih žit; večje količine oreščkov in olivnega olja ter nekaj temne čokolade.«
Temu bi lahko rekli »ribjetarijanstvo oziroma ribja dieta« (ang. pescatarian diet), gre za večinoma rastlinsko prehrano z občasnim uživanjem rib in morskih sadežev. Gre za prehranjevanje, kjer se daje prednost ribam in morski hrani kot primarnemu viru beljakovin. Če sledite tej dieti, se lahko odločite tudi, da v svoje obroke vključite jajca in mlečne izdelke. To ni dieta izključno z ribami – običajno sta to dva ali več obrokov morske hrane na teden. Preostali obroki in prigrizki so rastlinski in so podobni sredozemskemu načinu prehranjevanja.
Za daljše življenje ljudje ne bi smeli opustiti ogljikovih hidratov. Nasprotno, ogljikovi hidrati bi morali predstavljati večino vnosa hrane, vendar bi morali ta hranila dobiti iz polnovrednih živil in ne iz močno predelane hrane, so zaključili raziskovalci.
Večino obrokov bi morali zaužiti v največ 12-urnem obdobju
Prigrizki ob vsakem trenutku so prav tako slaba ideja. Namesto tega bi morali poskušati zaužiti večino dnevnih obrokov v 11- do 12-urnem času. Trikrat ali štirikrat na leto je dobro narediti post s poudarkom na omejevanju kalorij ali skrajšanju časa uživanja hrane (torej manj kot enajsturno obdobje), saj je dokazano, da celo občasno postenje znižuje visok krvni tlak, visok holesterol in vnetja – skratka vse, kar prispeva k različnim kroničnim boleznim, poudarjajo raziskovalci.
Nikoli ni prepozno za spremembo življenskega sloga
Če bi s spremembo prehrane – uživanje veliko polnozrnatih žit, zelenjave, stročnic in oreščkov z minimalno količino rdečega ali predelanega mesa – začeli pri dvajsetih letih, bi lahko podaljšali pričakovano življenjsko dobo za skoraj 11 let pri ženskah in 13 let pri moških. Približno osem let dodatnega življenja pa bi – po drugi raziskavi, objavljeni v PLOS Medicine februarja letos – pridobili, če bi s takšno prehrano začeli v 60. letu
To ne pomeni, da bi bila prehrana za dolgo življenje enaka za vse in tudi ne pomeni, da je hrana edina stvar, o kateri morate razmišljati za čim daljše življenje. Redna vadba in druge življenjske navade prav tako pomembno vplivajo na to, kako dolgo bomo živeli, je dejal dr. Longo.
»Prehrana za dolgo življenje ni dieta, ki naj bi povzročila samo to, da shujšamo, ampak način življenja, osredotočen na upočasnitev staranja, ki lahko dopolnjuje standardno zdravstveno oskrbo in bo kot preventivni ukrep pomagala pri preprečevanju obolevnosti in ohranjanju zdravja v starosti,« je zaključil Valter Longo.
VIR: https://www.everydayhealth.com/diet-nutrition/want-to-live-to-100-the-answer-may-lie-in-the-longevity-diet/