Starostna degeneracija rumene pege je bolezen rumene pege, to je dela mrežnice v ozadju očesa, ki je odgovoren za vid. Občutljive celice rumene pege se z leti lahko poškodujejo ali enostavno prenehajo delovati. Zakaj do tega prihaja, se še danes ne ve, je pa bolezen pogostejša pri starejših ljudeh. In ker je to proces, ki je povezan s staranjem, navadno prihaja do okvare na obeh očesih. Bolezen je lahko dedna, zato strokovnjaki svetujejo preglede vseh družinskih članov, če je temu tako.
Kakšni so simptomi?
Na začetku degeneracija rumene pege ne povzroča nobenih težav, s časoma pa lahko opazite težave pri branju brez dodatne luči. Predmeti postanejo zamegljeni, so nepravilnih oblik, velikosti, barv. Lahko pride tudi do občutka, da predmet poskoči, ko skoncentrirate vid nanj. Pojavijo se lahko tudi težave z branjem ali vožnjo avtomobila, v centralnem vidu lahko nastane temna ali slepeča pika.
Poznamo dve vrsti degeneracije rumene pege, to sta suha in vlažna.
Vlažna starostna degeneracija rumene pege nastane takrat, kadar pride do brazgotine zaradi iztekanja krvi iz krvnih žil. Te spremembe pa povzročijo zamegljen in nenatančen vid, celo hitro in hudo izgubo centralnega vida.
Preberite tudi: So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake Suha starostna degeneracija rumene pege je bolj pogosta. Do nje pride zaradi stanjšanja ali obrabe tkiva rumene pege. Napredek takšne vrste bolezni je zelo počasen in ne prizadene obeh očes hkrati.
Več težav imajo ženske Zakaj prihaja do te bolezni, ni znano, so pa večkrat prizadete ženske. Starostna degeneracija rumene pege je pogosta bolezen pri ljudeh, ki so starejši od 65 let. Do nje lahko pride tudi zaradi prevelike izpostavljenosti soncu, lahko je dedna, povzroča jo lahko tudi kajenje, visok krvni tlak, visok holesterol, hipertenzija, pomanjkanje hranilnih snovi v telesu, sladkorna bolezen, infekcija ali poškodba glave.
Bolezen ne vodi v popolno slepoto Degeneracija rumene pege ni boleča in ne vodi v popolno slepoto, saj je prizadet zgolj centralni vid. Bolezen nikoli ne prizadene vida na zunanjem delu očesa, kar pomeni, da četudi bolezen imate, lahko še vedno dovolj dobro vidite in ste neodvisni.
Kako poteka pregled in kako zdravljenje? Okulist najprej pregleda obe očesi, nato vanje kane kapljice, ki povečajo zenico, da je pregled lahko še bolj natančen. Zaradi pregleda je lahko vid nekaj časa zamegljen, oči pa občutljive na svetlobo.
Pregled lahko poteka tudi s pomočjo flouresceinskih angiogramov. Naredi se serija fotografij mrežnice očesa s svetlimi bliski svetlobe. Natančne fotografije pomagajo pri odkrivanju sprememb in olajšajo specialistu odločitev glede načina zdravljenja.
Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, se specialist odloči za lasersko zdravljenje. Pomagajo vam lahko tudi redni okulistični pregledi, pravilna prehrana in dodatki k prehrani.
Preberite tudi: Z umetno inteligenco napovedali Alzheimerjevo bolezen 7 let prej in 72% natančnostjo Lutein in zeaxanthin Strokovnjaki so s svojo študijo potrdili, da lahko veliko za zdravje svojih oči, za upočasnitev bolezni, naredite s pravilno prehrano in z dodatki k prehrani, ki vsebujejo antioksidante. Še posebej zdravilni za oči so antioksidanti, imenovani karotenoidi. To so pigmenti, ki dajejo sadju in zelenjavi barvo. Dva karotenoida, ki se naravno proizvajata v rumeni pegi sta lutein in zeaxanthin. Nekatere raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki jedo hrano, ki je bogata z luteinom in zeaxanthinom, veliko manj možnosti, da jih doleti degeneracija rumene pege. Še posebej bogata živila z luteinom in zeaxanthinom je zelena surova zelenjava. Kupite pa lahko tudi dodatke k prehrani, ki vsebujejo te in druge zdravilne antioksidante.