Kako je Zpiz izračunal dvig?
Nova pokojninska zakonodaja je spremenila formulo za uskladitev pokojnin tako, da se 50 % uskladitve povezuje z rastjo povprečnih plač, 50 % pa z inflacijo. Po podatkih Statističnega urada RS se je povprečna bruto plača lani povečala za 5,9 %, povprečna rast cen življenjskih potrebščin pa je znašala 2,4 %. To pomeni, da je končni dvig vpliva obeh dejavnikov skupaj zaokrožen na 4,2 %.
Takšna uskladitev je nižja od prvotnih finančnih načrtov Zpiza – sprva se je računalo na približno 5 % dvig, a zaradi nižje rasti bruto plač konec leta je končni odstotek manjši.
Preberite tudi: Nov zakon prinaša spremembe na trgu dela: višja nadomestila in krajši delovni čas
Odzivi upokojencev: veselje in pomisleki
Na 24ur so zapisali, da mnogi upokojenci pozdravljajo vsak dvig pokojnin, a opozarjajo, da niso nujno dovolj višje glede na rast cen v trgovinah.
Ena izmed upokojenih gospodinj po 46 letih dela je izpostavila, da je vesela vsakega dviga, vendar drugi, kot je Mijo Blažić, opozarjajo, da so se cene hrane in drugih življenjskih stroškov močno povečale, zaradi česar 4,2 % zvišanje le delno lajša vsakodnevne izdatke.
Plače so namreč lani zrasle za 5,9 %, pokojnine pa za 4,2 %. To pomeni, da se razkorak med aktivnimi in upokojenci še naprej povečuje. Če bi želeli ohraniti razmerje med plačami in pokojninami, bi moral biti dvig višji.
Prav tako pa je med upokojenci zaznati razočaranje
Delo poroča, da je prva uskladitev po novi formuli mnoge nekoliko razočarala, ker je za 0,8 odstotne točke nižja od prvotnih napovedi. Upokojenci si želijo, da bi bilo dvigov več, še posebej ker rast plač in cen vpliva na njihov vsakdanji proračun.
Kljub temu bodo višje tudi zagotovljene pokojnine – s približno 785 € na okoli 817,97 € – in razliko za januar bodo prejeli konec februarja.
Preberite tudi: Slovenija se stara: kaj nam ob koncu leta povedo najnovejši podatki
Zakaj je uskladitev pomembna?
Uskladitev pokojnin pomeni, da se njihova realna vrednost ohranja v času, ko se življenjski stroški zvišujejo. Z novim sistemom se bolj neposredno upošteva gospodarsko dogajanje v državi, a so tudi mnenja, da bi moral sistem bolje upoštevati hitrost rasti cen in družinske proračune upokojencev v praksi.
Povzeto po RTVSLO, 24ur in Delo