Veliko žensk bi se po ločitvi najraje skrile v luknjo, saj ločitev doživljajo kot velik ljubezenski in življenjski poraz. Druge ženske se raje kot za skrivanje odločijo, da bodo o tem napisale knjigo.
Kot Alenka Kesar, ki je v svoji knjigi Druga žena povsem razgaljeno in boleče odkrito opisala svojo ločitev po 22 letih zakona – vse do usodnega srečanja, ki je v njeno življenje prineslo močno ljubezen na prvi pogled, z njo pa tudi izzive ob ustvarjanju novega družinskega življenja z drugim možem Kamenkom Kesarjem.
Vaša ljubezenska zgodba s Kamenkom vzbuja čudovito upanje, da nikoli ni prepozno za pravo ljubezen in da ne smemo kar obupati v zakonu, ki nas ne osrečuje. Kaj vam je dalo pogum, da ste po 22 letih vendarle odšli iz prvega zakona?
V 22 letih, ki sva jih z bivšim možem Blažem preživela skupaj, se je nabralo veliko stvari, ki so kazale na to, da se najini poti razhajata. Imela sva vse bolj različne interese, oddaljila sva se drug od drugega.
Po nekajletni zakonski terapiji, ki ni obradila sadov, sva se odločila, da si dava svobodo. Da si pustiva živeti. Mislim, da je obema odleglo, čeprav se ni bilo lahko raziti.
In tako ste v zrelih letih srečali svojega drugega moža - Kamenka. Bi 20-letna Alenka morda storila kaj drugače?
Ko zdaj gledam nazaj, sem prepričana, da sem morala prehoditi to pot, da sem prišla do Kamenka. Ne moreš doživeti in udejaniti takšne velike ljubezni, če nimaš za seboj vseh teh izkušenj, bolečin in izzivov.
Ne, pri 20. letih nič ne bi naredila drugače. Stopala sem po svoji poti, ki mi je prinesla najlepše - moji dve hčerki. In ko je bil pravi čas, sem spoznala Kamenka. Vse je bilo točno tako, kot je moralo biti.
Kaj bi pa današnja modra Alenka vendarle svetovala mladi Alenki glede ljubezni, življenja, sreče?
Naj se ima rada in naj si drzne uresničiti svoja hrepenenja. Ampak takrat sem bila premlada za to in življenje mi je postavilo zelo veliko prepreko. Imela sem namreč napade panike, ki so mi ožili svet in vse, kar sem si od njega nadejala.
Na srečo so se napadi končali z rojstvom prve hčerke Neli in šele takrat sem zares začela živeti s polnimi pljuči. Zdelo se mi je, da me je Neli dobesedno rešila, saj od njenega rojstva naprej nisem imela niti enega napada več in sem se vsako leto bolj postavljala na svoje noge.
Oba z možem imata otroke iz prejšnjih zakonov, pa vendar ste videti izjemno uigrana sestavljena šestčlanska družina. Morda kakšen recept?
Samo odrasli smo. V vseh odtenkih te besede. Odraslo smo se dogovorili, odraslo smo prevzeli skrb za otroke in odraslo se znamo pogovarjati.
K temu pripomore dejstvo, da sva se z nekdanjim možem Blažem razšla sporazumno in v lepih tonih. Med nama ni bilo zamer in ker zamer ni bilo, ni bilo razlogov, da bi imela napete odnose. Hčerki sta nama za to hvaležni in mislim, da je to nekaj najboljšega in temeljnega, kar sva jima dala.
Kako bi torej opisali vaš odnos z bivšim možem in očetom vajinih hčerk?
Z Blažem imava lep odnos. Dobro se poznava, skupaj sva preživela veliko lepega, pa tudi žalostnega, predvsem pa sva dobila najini hčerki, ki sta nama vse na svetu.
Neli in Lina sta zaokrožili najino življenje za vedno in zaradi njiju nama ni nič težko. Blaž ima sicer z drugo ženo še eno hčerko Nežo, tako da ima kar tri hčerke.
Kaj pa bivša žena Kamenka - vas kdaj zagrabi ljubosumje na njuno skupno preteklost ali ste tudi z njo uspeli zgraditi lep odnos?
Nikoli nisem bila ljubosumna na njuno skupno preteklost, to bi bilo res nesmiselno. Rada imam najpomembnejši del njune skupne preteklosti - to sta Ian in Tara, ki sta čudovita in del naše družine.
S Kamenkovo prvo ženo se zato dobro razumeva. Vse, kar je potrebno, urediva mimo Kamenka.
A pa ste vendarle kdaj hrepeneli po "popolnem življenju", kjer ni ločitev, ponovnih porok in drugih povsem naravnih življenjskih zapletov, ki jih sodobna potrošniška družba potiska v zaodrje življenja?
Nikoli nisem hrepenela po popolnem življenju, saj nisem vedela, kaj to sploh pomeni. Nisem rabila dolgo, da sem ugotovila, da je popolno zame to, da sem s tistimi, ki jih imam rada, in da se počutim ljubljeno ter varno. Vse ostalo so stvari in načini, kako živimo.
Še vedno so mi najlepši trenutki na domačem kavču, skupaj z mojo družino. Tega občutka, da si pripadamo, da smo skupaj in da se imamo radi, ne more prekositi nič.
Kako pa se soočate s staranjem in kateri so bili prvi znaki, ki so vam dali vedeti, da vse bolj spadate med starejše ljudi?
Gotovo se starost najprej pokaže na/v telesu. Vsaj pri meni je bilo tako. Čutila sem, da nimam več toliko kondicije, kot sem jo imela, da potrebujem več počitka in da želim izpreči, kolikor lahko.
Prvi mejnik je bil prehod v 40. leta, ki jih nisem rada sprejela, a zdaj, ko sem lani prestopila 50 let, mi je veliko lažje. Ne razmišljam več o letih, ampak živim, kakor mi ustreza in poskušam sprejeti, da je to cikel življenja.
Moji hčerki sta zdaj mladi dekleti, jaz sem zrela ženska. Tako je. Cikel. Pot. Krog.
Zagotovo vsaka ženska hrepeni po moškem, ki jo zares sprejema takšno kot je, s starajočim telesom vred. Pa vendar mora najprej sprejeti samo sebe. Kako je to uspelo vam?
To je verjetno najtežje. Počutimo se še vedno mlade, a v bistvu nismo več punce. Ženske smo. Najtežje sem prebolela dejstvo, da nimam več vitke postave ne glede na to, kaj jem. Opazovala sem svoje telo, ki se je spreminjalo in jaz z njim ter se čudila, kako je to mogoče.
Dolgo sem zanikala dejstvo, da se moje telo spreminja in da je tudi to del življenjske poti. Da so hormoni v usihanju, kar vpliva tako na počutje telesa kot duha.
V sebi sem bila namreč še vedno punca, ki pleše, obleče najbolj ozke kavbojke in se smeje dolgo v noč. Pa nisem več ta punca. Lahko sicer še vedno plešem in se smejem, a danes v širših kavbojkah.
Zagotovo plešete in se smejete tudi v kuhinji. Nam lahko zaupate svojo najljubšo jed, ki jo najraje kuhate oziroma pečete?
O, kuham in pečem zelo rada! To me pomirja in pri tem se počutim blizu moji mami, ki me je naučila kuharskih veščin.
Najraje pečem sladice (naredim odlične kremne rezine), sicer pa najraje pečem torte - sočne, dobre torte! Od slanih jedi rada skuham goveje zrezke v omaki, pa kruhovo štruco in zeljnato solato. O, sem kar lačna postala!
Kdaj pa lahko pričakujemo naslednjo Alenkino iskreno izpoved oziroma novo knjigo?
Pravzaprav že novembra letos, ko izide moja tretja knjiga, ki bo namenjena mojemu odnosu z mamo in njeni težki bitki z rakom. Zato vsem bralkam in bralcem portala Mojaleta.si želim, da pazijo na svoje zdravje!