presaditev ledvic); osebe, ki so brez vranice ali imajo motnjo v njenem delovanju*; osebe s sladkorno boleznijo, ki zahteva zdravljenje z inzulinom ali zdravili*; osebe s polževim vsadkom*; osebe z živčno-mišičnimi obolenji, ki jih imajo motnjo požiranja*; osebe po poškodbi glave; osebe z boleznimi in stanji, ki slabijo imunski sistem*; osebe z rakavimi obolenji in boleznimi krvi in krvotvornih organov (Hodgkinova bolezen*, limfom*, multipli mielom*, generaliziran malignom, levkemija*); osebe po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali notranjih organov*, otroci s ponavljajočimi vnetji srednjega ušesa,. Pnevmokokne okužbe zdravimo z antibiotiki, so pa bakterije na njih vse bolj odporne.
Cepljenje: Tveganje za pnevmokokne okužbe z zapleti lahko znižamo s cepljenjem, ki ga priporočamo prav vsem osebam po 65 letu in kroničnim bolnikom. Cepljenje je samoplačniško, pri nekaterih kroničnih bolnikih pa se lahko opravi na račun ZZZS. Namen cepljenja je zmanjšati število okužb, zmanjšanje teže bolezni in zapletov, ter smrtnih izidov okužbe s pnevmokoki.
*osebe, ki se lahko cepijo na stroške ZZZS v skladu s Programom cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2012
Cepljenje proti KME
Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno (12/100.000 preb. letno).
Gorenjska je v okviru Slovenije ena izmed najbolj ogroženih regij, saj je v istem obdobju zbolelo v povprečju 60 oseb letno (30/100.000 preb. letno). Tudi v okviru Gorenjske beležimo območja z večjo obolevnostjo, najvišja je na območju UE Škofja Loka (50/100.000 preb. letno), sledita območji UE Kranj (34/100.000 preb. letno) in UE Tržič (31/100.000 preb. letno). Precepljenost prebivalcev proti KME v Sloveniji je nizka (12%). V Avstriji so z javno-zdravstveno akcijo dosegli precepljenost 87% in znižali obolevnost na 1/100.000 preb. letno.
KME je najpogostejša okužba osrednjega živčevja v Sloveniji, prenašajo ga klopi. Pojavlja se posamično v sezoni, ko so klopi aktivni. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je 7 - 14 dni.
Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza traja 1-8 dni. Bolniki se slabo počutijo, imajo glavobol, bolečine v mišicah, povišano telesno temperaturo, lahko tudi bruhajo in imajo bolečine v trebuhu in drisko. Prvemu obdobju sledi prost interval, ki traja 1 - 20 dni. Potem nastopi druga faza bolezni, v kateri so prisotni znaki prizadetosti možganskih ovojnic in /ali možganov (visoka telesna temperatura, hud glavobol, celo nezavest). Smrtnost pri odraslih je približno 2%. Pri velikem deležu obolelih pride do trajnih posledic za zdravje: duševne in psihiatrične motnje, motnje spomina, mišljenja, koncentracije, motnje ravnotežja in koordinacije, tresenje, pareze in ohromelost, čustveno nestabilnost, glavobol, motnje sluha in govora.
Specifičnega zdravila za bolezen ne poznamo, zato je zdravljenje samo simptomatsko.
Najbolj učinkovito pa preprečimo KME s pravočasnim cepljenjem.
Bazično cepljenje sestoji iz 3 odmerkov cepiva:
1. doza: priporočljiva v zimskih mesecih
2. doza: 14 dni - 3 mesece po prvi
3. doza: 9 - 12 mesecev po drugi
Zaščito vzdržujemo z osvežitvenimi odmerki cepiva (1 doza vsakih 3-5 let).
Varnost in učinkovitost cepljenja
Cepivo proti gripi, pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu in tetanusu so varna in učinkovita cepiva. So t.i. mrtva cepiva, ker ne vsebujejo živih povzročiteljev bolezni.
Po vsakem cepljenju je treba počakati še 20 min zaradi možnega nastopa alergične reakcije.
Kasneje lahko pride do stranskih pojavov, ki so lahko lokalni (rdečina, oteklina in bolečina na mestu vboda; lahko so tudi povečane regionalne bezgavke) ali pa splošni (povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, prehodno slabo počutje, izguba apetita, nemir, bruhanje, driska…) Običajno se ti stranski pojavi razvijejo v prvih 48 urah po cepljenju, so blagi in minejo spontano v nekaj dneh. Na mesto vboda dajemo hladne obkladke, v primeru povišane telesne temperature pa sredstva za zniževanje temperature. Izjemoma so te reakcije lahko hujše in v takih primerih se je potrebno posvetovati z zdravnikom.
Izjemoma se lahko poslabšajo auto-imuna obolenja.
Manjša viroza ni ovira za cepljenje, pri težjih vročinskih obolenjih pa cepljenje odložimo.
Kontraindikacija za cepljenje je edino težja alergija na sestavine cepiva.
Zaradi slabšega odziva na cepivo v starosti in pri drugih imunsko oslabelih osebah, svetujemo, da se proti gripi cepijo tudi vsi, ki prihajajo v stik s temi osebami.
Cepljenje se izvaja v Zdravstvenih domovih, pediatrih in družinskih zdravnikih zasebnikih na Gorenjskem. Cepljenje je možno opraviti tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj vsak dan od 8.-12. ure, ob ponedeljkih do 17.ure.