Župa moje mladosti, oljnat krompir in še kaj Za klasično jabolčno ''župo'' lahko mirne duše rečem, da je to jed moje mladosti, zaznamovala pa je marsikateri ''brezmesni'' petek. Pozneje, ko sem se poročila in smo imeli abonma pri tašči, je ''župi'' dodala zajemalko fižola, po možnosti ''turkov''. Priznam - okus mi ni bil niti malo všeč, a sem se mu z leti privadila.
Zraven ''župe'' jemo pire krompir, tudi tokrat smo ga.
Tako ''župo'' kot pire sem požlahtnila z bučkami. Živ bog ni opazil dodatka, bilo pa je dosti bolj sočno in okusno, tako da tovrstno ''začimbo'' priporočam tudi vam.
Še recept za župo: skuham zelo gost jabolčni kompot z dodatkom bučk, zmešam s paličnim mešalnikom, dodam mičkeno sladkorja, vanilije, cimeta, zgostim z moko, preden serviram, dodam kislo smetano.
V soboto smo bili vabljeni na rojstnodnevni piknik, zato je bilo domače kosilo bolj malica kot kaj drugega:
Juha iz hokaido bučk s smetano (prejšnji dan je nisem do konca porabila pri jabolčni župi). Posebej sem popekla na koščke narezan kruh, da je zlato zarumenel. Ga vrgla na krožnik, čez pa juho. Zelo okusno.
Glavna jed je bil ''oljnat krompir'' ali kisli krompir … poimenujte ga kakor že hočete. Na olivnem olju in česnu sem popekla papriko in bučke, sesekljala večjo čebulo, dodala dve narezani kuhani jajci, dodala na koščke narezanemu kuhanemu in ohlajenemu krompirju, potresla s peteršiljem. Zraven – na krožniku - so se znašle še mlade koprive (ta stare so koze pojedle, prej, preden jih je Rozalija ponovno spustila na pašo, mlade koprive naberem sama …)
Še to: na ''oljnat krompir'' nikoli ne dajem majoneze, ker je potem nagravžen okus … fuj.
V kompotu, ki je sledil, so plavale češnje. Mali pa si je privoščil še hm..''sladoled'', to je pasirana skuta s sladkim prelivom. Tokrat so bile to borovnice.
P. s.
Mirne duše lahko rečem, da če se hoče, se lahko zelo dobro je, prihrani marsikateri evro, je pa res, da mičkeno bolj ''trpi'' glava, saj je treba precej razmišljati o tem, kaj skuhati in kako, da bo želodec imel občutek sitosti.
Zavedam se, da ni lažjega kot vreči v ponev meso, morda makarone, pico .... a to ni to.
Če ste ''za'', potem bi z eksperimenti, ki sodijo v žepu prijazen cenovni razred - še nadaljevali, morda nam bodo še kdaj prav prišli.
»Kuham rada, a pogosto me prav pomanjkanje idej o tem, kaj skuhati, spravlja ob živce. Recepti, ki jih najdem v knjigah, morebiti tudi revijah, so pogosto zelo komplicirani in zahtevajo veliko časa. Jaz ga pa nimam. Ko vidim, da moram tehtati in paziti na količino, obrnem list in me ne zanima več.
Ljubim preproste recepte iz prakse. Vsakdanje. Za takšne jedi, ki teknejo …«
Naši ambasadorki Mileni Miklavčič se lahko pridružite tudi v Facebook skupini TUKAJ.