Tradicionalne velikonočne jedi za žegen in njihova simbolika

Ko pripravljamo hrano za tradicionalni velikonočni blagoslov, verjetno ne razmišljamo preveč, zakaj ravno ta živila. Starejši ljudje nam mogoče še znajo povedati, kakšen simbol ima hrana, ki jo nesemo k žegnu.
Kakšen simbol ima hrana, ki jo nesemo k žegnu? (Foto: Freepik.com) SLIKA JE SIMBOLIČNA!
Kakšen simbol ima hrana, ki jo nesemo k žegnu? (Foto: Freepik.com) SLIKA JE SIMBOLIČNA!
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Vse ima svojo simboliko, ki je skozi dolga stoletja zašlo v pozabo. Poseben simbol imajo tudi rdeče pobarvani pirhi, prav tako pogača, kruh, hren in vsa ostala hrana. Prav tako imajo simboli različen pomen po pokrajinah, kjer jih tudi drugače poimenujejo.

  • Meso za žegen, pomeni Kristusovo telo, to simboliko poznajo na Tržaškem podeželju in v Prekmurju. Na Dolenjskem Kristusovo telo označuje pleče, na Vrhniki pa mesovje. 
  • V spomin na sveto rešnje telo, na Tržaškem in v Šempetru pri Gorici, nesejo k žegnu pinco.
  • Za veliko noč se vsi veselimo barvanja pirhov, vmes morajo biti obvezno rdeče pobarvana jajca, v spomin na Kristusove rane. Ta običaj se je obdržal predvsem na ilirskobistriškem območju in v Zagradcu ob Krki.
  • Na Gorenjskem nesejo k žegnu pet pirhov, v spomin na petere bridke rane Jezusove, kadar pa nesejo pet rdečih pirhov, to simbolizira pet kapelj Jezusove krvi.
  • V Raki na Dolenjskem nesejo k žegnu hren, ki pomeni tri žeblje in pokoro, medtem ko v vzhodni Štajerski za tri žeblje dodajo v košaro mlinčevko, to je potica s tremi nadevi.
  • Žeblje, s katerimi je bil Jezus na križ pribit, posvetijo s tremi ali samo eno korenino hrena. Ta običaj se je obdržal na Koroškem, Dolenjskem, Gorenjskem, Kostel in Ljubljana z okolico.

PREBERITE TUDI: Recepti: Mesne Velikonočne jedi

Zakaj nesemo k žegnu žolč, kis in hren?

  • Na Notranjskem v spomin na Jezusovo trpljenje, za žegen pripravijo žolč, kis in hren. V spomin na grenko pijačo, ki jo je moral Jezus pokusiti, na Gorenjskem pripravijo hren, na Dolenjskem pa pelinkovec. 
  • Vrvi, s katerimi so Kristusa zvezali na Oljski gori, v Tržiču predstavljajo klobase, medtem ko jagenček predstavlja samega Jezusa, ki je bil zaklan za nas.
  • Goba, ki so jo namočili s kisom in ponudili umirajočemu Jezusu, v Tržiču simbolizirajo s pomarančo.
  • V Pivški kotlini, predstavlja jerbas ali košara Jezusov grob, medtem ko oblati ali ublati, v Pivški kotlini simbolizirajo spomin na zadnjo večerjo.
  • Kristusovo vstajenje v Prekmurju simbolizirajo remenice, na Goriškem pa nepobarvana jajca.

Zakaj barvamo velikonočne pirhe?

Beseda pirh ali pirhast, izhaja iz besede, ki ima resnično dolgo zgodovino. Prvotni pomen je verjetno bil rdeče obarvan ali tudi lisast. Poznamo tudi izraz obarvan z barvo ognja, žerjavica pod pepelom in podobno. Na Gorenjskem poznajo izraz obročiti pirhe, kar pomeni, da bodo pirhe rdeče pobarvali.

V Sloveniji, pomeni beseda pirha, tudi rdečkasto in svetlo rjavo barvo. Glede na vse izraze, ki so ohranili iz zgodovine, lahko sklepamo, da so naši predniki, pirhe krasili v rdeči barvi. V Prekmurju, Porabju in ponekod na Štajerskem, poznajo izraz rumenica, remenica, remenka. To so pravzaprav narečni izrazi za rdeč, v Prekmurju rdeči barvi rečejo tudi rumena kri.

V Beli krajini poznajo izraz lesjak, za jajca, ki jih pobarvajo z rdeče rjavo barvo. Kadar pa jajce še krasijo ali popišejo, jih imenujejo drsanka ali pisanica. Na Štajerskem pirhom rečejo pisanka, prav tako na Koroškem, samo da je beseda drugače naglašena. V Porabju pirhom pravijo pisanec, pisanca in  pisano djajce. V Beneški Sloveniji ne komplicirajo preveč okoli imena, saj jim rečejo kar jajca farbane.

O AVTORICI PRISPEVKA:

Karmen Valant je upokojenka, ki se ljubiteljsko ukvarja s kuhanjem in pisanjem. Več njenih receptov in idej boste našli tudi na njeni spletni strani TUKAJ.

PREBERITE TUDI: Naravna barvila za najlepše pirhe

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Velika noč Velikonočne jedi
Morda te zanima tudi:

Milena Miklavčič: "Veliko ljudi je sram obujati tovrstne spomine, mene ni."

Velika noč je največji krščanski praznik ne le zaradi d...

Recepti: Mesne Velikonočne jedi

Brez šunke si Velike noči ne predstavljamo, vendar ima ...

Pametno organizirajte shrambo in nikoli več ne zavrzite nobene hrane

Z dobro organizacijo shrambe lahko preprečite ali vsaj ...

Germknödel – recept za kvašene cmoke z vaniljevo omako

Germknödel ali kvašeni cmoki so priljubljena sladica (n...

Recepti: Velikonočno pecivo

Velikonočno pecivo pripravljamo poleg ostalih velikonoč...

Recept: Svinjska rebrca pečena v pečici

Svinjska rebrca pečena v pečici ali v ponvi, so tradici...

Zeliščarka svetuje: 5 spomladanskih divjih rastlin, ki so zakladnica hranil

Ko se zemlja prebuja iz zimskega spanca, nam narava pon...

Recept: Zelenjavna mineštra (+skrivnosti priprave dobre mineštre)

Pripravili bomo zelenjavno mineštro z belim fižolom in ...

Recepti iz Jožičine kuhinje: Vlivanci (špecli)

Danes pa zelo stara jed. Domače testenine ali vlivanci,...

Prešernov dan in pust v Centru Rog

Center Rog pripravlja prav poseben program v četrtek, 8...

Izšla je februarska revija Vzajemnost 2024

V kakšni kondiciji je pokojninska blagajna, koliko znaš...

Musaka – najboljši recepti za pripravo musake

Musaka je sredozemska jed, v originalnem receptu jo pri...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.