Po podatkih strokovnjakov je po svetu okoli 69 milijonov ljudi s prodromalno Alzheimerjevo boleznijo – to pomeni, da se znaki bolezni razvijajo postopoma in ima oseba le blage znake upada kognitivnih zmožnosti. Strokovnjaki še dodajajo, da je v svetu verjetno še dodatnih 315 milijonov ljudi s predklinično Alzheimerjevo boleznijo – to pomeni, da se simptomi še niso razvili, vendar možganske spremembe že kažejo možnosti za razvoj bolezni. Zato ni nenavadno, da raziskovalci nenehno iščejo načine za zmanjšanje tveganj, ki predstavljajo nevarnost za razvoj te bolezni. Mnoge študije so v preteklosti že odkrile, da med dejavnike tveganja sodijo starost, družinska zgodovina in genetika. Tehnološki napredek pa prinaša nove načine za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni.
Tako so raziskovalci s kalifornijske univerze v San Franciscu uporabili umetno inteligenco (UI) za prepoznavanje zgodnjih dejavnikov tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni. S pomočjo umetne inteligence so lahko napovedali bolezen do sedem let pred pojavom simptomov. Poleg tega so odkrili, da med zgodnje dejavnike tveganja predstavlja tudi erektilna disfunkcija in povečana prostata pri moških ter osteoporoza pri ženskah.
PREBERITE TUDI: Intervju s trenerko spomina: "Ukrepati, ko so že nastopile težave, je malo pozno"
Medtem ko so znanstveniki odkrili nekaj zgodnjih dejavnikov tveganja, ki prizadenejo tako moške kot ženske, so našli tudi nekaj, ki so bili specifični za spol, vključno z erektilno disfunkcijo in povečano prostato pri moških ter osteoporozo pri ženskah. Poglejmo, kaj je pokazala študija.
Avtorica in vodja študije dr. Alice. S. Tang je za MedicalNews.com povedala, da so za študijo uporabili umetno inteligenco, s katero so raziskali veliko bazo podatkov z več kot 5 milijoni ljudi, ki so imeli diagnosticirano Alzheimerjevo bolezen. Z umetno inteligenco so preverjali druga bolezenska stanja, ki so jih imeli ti posamezniki.
„Umetna inteligenca je zelo širok pojem, ki ga najbolj pogosto povezujemo z roboti, ki lahko razmišljajo in delujejo kot ljudje. Vendar pa smo mi uporabili vrsto umetne inteligence imenovano strojno učenje, pri kateri računalniki povezujejo informacije iz različnih podatkov – želeli smo zajeti ogromne količine podatkov (kliničnih zapisov), ki so si med seboj podobni in tvorijo med seboj številne povezave,“ je povedala vodja študije.
S pomočjo te raziskave z umetno inteligenco so tako prišli do zaključka, da bi umetna inteligenca lahko napovedala Alzheimerjevo bolezen z 72% natančnostjo. Prav tako so z uporabo umetne inteligence in iz klinične baze podatkov identificirali več zgodnjih dejavnikov tveganja za razvoj Alzheimerjevo bolezen, ki so jih sicer prepoznali tako pri moških kot pri ženskah: vključno z visokim krvnim tlakom, visokim holesterolom in pomanjkanjem vitamina D.
Še več, raziskovalci so pojasnili, da bi z umetno inteligenco lahko z 72% natančnostjo napovedali Alzheimerjevo bolezen kar sedem let prej.
PREBERITE TUDI: Sladkor povečuje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in demence
Na spletni strani eDemenca.si sicer pišejo, da me opozorilne znake Alzheimerjeve bolezni sodijo:
- Izguba kratkoročnega spomina, najzgodnejši in najvidnejši znak Alzheimerjeve bolezni. Oseba si težko zapomni nove informacije, nedavne dogodke, pogovore in organizira vsakdanje naloge. Oseba se lahko začne tudi ponavljati, spraševati ista vprašanja. S težavo sledi vrstnemu redu korakov, ki vodijo do zastavljenega cilja. Opazno postane tudi zalaganje predmetov in obtoževanje, da je izgubljen predmet nekdo vzel, ukradel ali pa namerno skril. Pozabljanje osebo moti pri samostojnem življenju, družabni vključenosti in vsakdanjih opravilih.
- Težave s komunikacijo, oseba težko najde prave besede, sledi pogovoru ali enakopravno sodeluje v dialogu z več udeleženci. Oseba ima lahko težave tudi pri pisanju in razumevanju zapisanega besedila.
- Kognitivne funkcije vključno z mišljenjem, reševanjem problemov, presojo, sklepanjem, načrtovanjem in organizacijo so pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo zelo omejene. Poslabša se tudi razumevanje vizualnih podob in prostorskih razmerij.
- Vedenje in razpoloženje pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo niha, pojavijo se lahko vedenjske težave, agresija, hitra jeza, vznemirjenost, razdražljivost, nezadovoljstvo, depresija ali zaskrbljenost. Največkrat se oseba osebnostno spremeni in njeno vedenje postane drugačno kot pred boleznijo, kar zelo oteži negovanje v domačem okolju.
- Dezorientacija in zmedenost v času in prostoru postane opazna, oseba se izgubi na znanih krajih, pomeša tekoče datume in letne čase, morda ima tudi težave s prepoznavanjem ljudi, ki jih pozna že leta.
- Oseba z Alzheimerjevo boleznijo ima lahko tudi težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti (oblačenje, vzdrževanje higiene, prehranjevanje), gospodinjskih opravil, upravljanju financ (razumevanje denarja, plačevanje položnic). Pojavijo se lahko tudi težave z ravnotežjem in nestabilnimi gibi.
- Umik od hobijev in družabnih aktivnosti, ki jih je oseba pred boleznijo z veseljem opravljala. Največkrat oseba za opustitev hobijev in ostalih aktivnosti navaja utrujenost, bolezen ali splošno slabo počutje.
PREBERITE TUDI: Želite zdrave možgane? Nujno izločite ta živila iz prehrane!
VIR: https://www.medicalnewstoday.com/articles/ai-finds-several-early-risk-factors-predict-alzheimers-7-years-early IN https://edemenca.si/dejstva-o-alzheimerjevi-bolezni/