Lepo: če jih že ne potegne simbolika praznika v duhovnem smislu, jih premami hrana, ki je v dneh, ki prihajajo, velikega pomena. Kdo bi se uprl vabljivi velikonočni košari jedil, ki jo nesemo k žegnu? Redkokdo.
Hrana, da te kap
Nekoč sem slišala za Newyorčana Daniela Angererja, ki je iz odvečnega mleka za dojenje svoje žene začel izdelovati - sir. Sanjalo se mi ni, da kuharski šefi v restavracijah v Guangžouju na Kitajskem najraje postrežejo z razkosanimi podganami. Obiskovalci templja Longhua se mastijo s pečenimi škorpijoni. Karamelizirano kobilico marsikje uporabljajo za dekoracijo torte narejeno iz insektov. Casu marzu, eden od sardinskih sirov je znan po tem, da ga namerno ''okužijo'' s črvivimi ličinkami muh, da pospešijo njegovo fermentacijo. Rezultat je mehak sir z močnim okusom. V nekaterih regijah je zaradi zdravstvenih tveganj zato pravno sporen. Balut je kuhano oplojeno račje ali piščančje jajce, ki vsebuje skoraj razviti zarodek ptice. Uživa se z malo soli ali kisa in velja za prigrizek, bogat z beljakovinami. Fugu ali strupena riba brboun je znana po tem, da lahko njena strupena tkiva, če niso pravilno odstranjena, povzročijo smrt. Priprava in serviranje fugu je strogo regulirano in dovoljeno le usposobljenim in licenciranim kuharjem. Sannakji so še živi koščki hobotnice, ki se postrežejo takoj po tem, ko so bili odrezani. Prelijejo jih s sezamovim oljem in semeni ter, še vedno migotajoče, pojedo.
Z vnukom sva se, medtem ko sva barvala pirhe, prizanesljivo hahljala. A bi morala biti lepo tiho! Nenavadnosti v prehranjevanju se skrivajo tudi na dosegu roke! Naša soseda Mica denimo verjame, da med nami živijo takšni, ki se ''prehranjujejo'' edinole s prano, ki jo dobivajo iz kozmične energije.
Če ponudiš kruh, ponudiš ljubezen
Moja stara mama me je po zdravi kmečki logiki učila, da se lahko delamo norca iz marsičesa, le iz hrane ne. Škoda, da je ni več med živimi, njene vzgojne pridige so bile zlata vredne! Po eni strani nas vznemirjajo in strašijo številke, ki pričajo o tem, koliko ljudi trpi zaradi lakote, po drugi strani pa svet poka po šivih zaradi objestnih in presitih, ki se iz hrane norčujejo. Pred leti so se v oddaji Hipnoza hipnotizirani tekmovalci soočili z nalogami, ki so večinoma vključevale zabavo s hrano. Z njo so se mazali, basali in jo metali med občinstvo. Mojemu zgražanju se je postavila po robu soseda Mica. »Ko na različnih sedežih dobrodelnih organizacij razdeljujemo hrano, nekateri prejemniki iz paketa brez slabe vesti zmečejo na tla artikle, ki jih ne marajo,«je žalostno dodala.
Spominjam se časov, ko smo gradili hišo, pa nismo imeli denarja niti za najnujnejše, kaj šele za potico. Takrat so se izkazali prijatelji, saj so, ne da bi jih prosili, prinesli jajca, orehe in moko, da je za praznik zadišalo po kuhinji. Veliko ljudi je sram obujati tovrstne spomine, mene ni. Prijateljstvo se je izkazalo kot nekaj temeljnega, kar daje življenju smisel, nasiti našo čustveno lakoto in omogoči, da se razvijamo in rastemo v sožitju z drugimi. Eden od pirhov je še danes namenjen njim, ki so potrkali na vrata, ko nam je bilo najhuje.
Ljubezen je treba deliti
V povezavi s kruhom in hrano imamo Slovenci nešteto pregovorov, ki dokazujejo, da biti sit še nikoli ni bilo samoumevno. Kruh je dar božji.
Morda mi boste pritrdili, če rečem, da je med spoštovanjem kruha in odnosom do moralnih vrednot zelo tesna povezava? Kdor spoštuje kruh, se bo spoštljivo obnašal do vsega okoli sebe. Ne nazadnje tudi do narave, ki nam ga tako in drugače daje. Kruh kot osnovno živilo v mnogih kulturah po svetu simbolizira življenje, skupnost in delitev. Odnos do hrane odraža širše vrednote, kot so hvaležnost, skromnost in spoštovanje truda, ki je potreben za pridelavo hrane. Sodoben človek, žal, na to pozablja. Kako drugače bi si lahko razlagali proteste kmetov po Evropi in tudi pri nas? Vprašanje, zakaj jih hoče oblast zatreti in uničiti, je tako groteskno, da si skoraj ne upam poiskati odgovora nanj.
Mizica, pogrni se!
V hitro spreminjajočem se, globaliziranemu svetu je veliko hrane industrijsko predelane in dostavljene preko dolgih dobavnih verig. Mnogi ljudje zato morda ne razmišljajo o trudu, ki je potreben, da zraste pšenica, krompir ali samo solata. Mizica pogrni se je postala simbol razmišljanja ''to mi pripada'' generacij, ki se jim niti sanja ne, da se hrana sama od sebe ne znajde na krožniku.
Se še spomnite babičinih ali dedkov rok? Bile so zgarane, polne žuljev, razpokane, zaradi nezaceljenih ranic? Njihove dlani so kljub hrapavi koži nežno pobožale ali pa nam navile ušesa. Roke, ki so sejale žita in pobirale krompir v razorih, so nas stisnile v topel objem, ki je dišal po namolzenem mleku, senu in posušenih zeliščih. Spomini na te dlani bodo sčasoma izginili iz našega spomina. Ker danes so drugačni časi, drugačne vrednote, drugačen odnos do hrane.
Še je čas
Tudi velikonočna košara z dobrotami ni samoumevna. Kokoši, ki so znesle jajca, je moral nekdo vzgojiti, tudi svinjska krača ni nastala s pomočjo 3D tiskanja. Košara dobrot nima le verskega, zelo simboličnega pomena, v njej tiči smisel našega bivanja in sobivanja. Vse tisto, kar bomo položili vanjo, je tako in drugače povezano z medsebojnimi odnosi v družini in v družbi, v kateri živimo. Raznobarvni pirhi in tradicionalne dobrote so, po moje, tudi prispodoba za vse, kar nas v težkih časih združuje, in krepi.
O AVTORICI PRISPEVKA:
Več zanimivih in navdihujočih vsebin, ki jih ustvarja Milena Miklavčič lahko prebirate tudi na njenem blogu https://jutri-2052.blogspot.com/
Milena Miklavčič je ambasadorka MojaLeta in pravi "od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."