Z raziskavo, ki bo potekala pod okriljem Ministrstva za zdravje RS, želijo pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Zato pozivamo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, da anketo izpolnijo in s tem aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Podatki bodo v pomoč pri načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti. Tisti, ki bodo na vprašalnik odgovorili, bodo vključeni v nagradno žrebanje za denarne nagrade: dve nagradi v vrednosti 500 evrov, dve nagradi v vrednosti 300 evrov in štiri nagrade v vrednosti 100 evrov.
Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. »Tako kot pretekla leta bo tudi letos anketni vprašalnik prejelo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let. S svojim sodelovanjem bodo močno pripomogli k uspehu raziskave in kakovosti zbranih podatkov,« je povedala vodja raziskave Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in pozvala: »Zato pozivamo vse prebivalce, ki so bili izbrani v vzorec in so prejeli anketo, naj jo izpolnijo, saj bodo tako pomembno prispevali k temu, da bomo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov bomo lažje oblikovali programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije. Na osnovi rezultatov predhodnih raziskav so bile že oblikovane rešitve v okviru nedavno sprejetega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, podatki služijo pri oblikovanju ukrepov nove protitobačne zakonodaje, alkoholne politike, pri ukrepih za zmanjševanje neenakosti v zdravju, pri oblikovanju programov za podporo spreminjanju nezdravega vedenjskega sloga in drugih.« Naključno izbrani prebivalci bodo anketo na dom prejeli po pošti, pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga s pomočjo vstopnega gesla izpolnijo na za to določeni spletni strani. Za nadaljnjo analizo zbranih podatkov je pomembno, da na vprašalnik odgovori oseba, na katero je bila pošta naslovljena in ne njeni bližnji. Vzorec je bil namreč zasnovan reprezentativno za vse prebivalce Slovenije.
Med glavne dejavnike tveganja štejemo čezmerno pitje alkohola, kajenje, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, stres in slabo ustno zdravje, med kronične nenalezljive bolezni pa srčno-žilne bolezni, debelost, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo itd. Raziskava vključuje tudi podatke o socialno-ekonomskih dejavnikih, ki dokazano vplivajo na zdravje posameznika, in omogoča podrobnejše opredelitve bolj ogroženih skupin prebivalstva. »Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru in širše,« pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ.
Nekateri rezultati preteklih štirih raziskav
Podatki preteklih štirih raziskav od 2001 do 2012 kažejo, da se je samoocena zdravja na splošno izboljšala, prav tako so se izboljšali dejavniki vedenjskega sloga tobak, alkohol, prehrana in gibanje, v nekaterih komponentah in populacijskih skupinah pa so bila tudi statistično značilna poslabšanja. »Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev je bilo stalno upadanje uživanja zelenjave. Neenakosti z vidika nezadostnega uživanja sveže zelenjave opažamo glede na družbeni sloj - najmanj pogosto uživajo svežo zelenjavo pripadniki čisto spodnjega in delavskega ter srednjega družbenega sloja. Padajoč pa je tudi trend uživanja svežega sadja enkrat na dan,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in k temu dodala, da se še vedno povečuje razširjenost debelosti in zvišanega krvnega tlaka.
Preventivni programi rešujejo življenja
»V Sloveniji je že 14 let vzpostavljen Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Preventivno zdravstveno varstvo se izvaja v ambulantah splošne oziroma družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih, do brezplačnega preventivnega pregleda pa so upravičeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta starosti vsakih pet let. V tem času je bilo opravljenih več kot 1.000.000 (milijon) preventivnih pregledov odraslih Slovencev, skoraj četrtina izmed njih pa je zelo ogrožena za pojavljanje zapletov srčno-žilnih bolezni. Osebe z veliko ogroženostjo zaradi bolezni srca in ožilja so deležne pomoči pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. V zadnjih dvajsetih letih se je število smrti zaradi vseh vrst bolezni srca in ožilja prepolovilo, glede na leto 2000 pa je število smrti zaradi teh bolezni letno manjše za okoli 1.200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj letno pripišemo uspešnim preventivnim programom«, je povedala prim. Jana Govc Eržen, družinska zdravnica v ambulanti v Vojniku in nacionalna koordinatorica Nacionalnega program primarne preventive srčno-žilnih bolezni.
V letu 2011 so se v Sloveniji začele vzpostavljati referenčne ambulante v osnovni zdravstveni dejavnosti. Ekipa družinskega zdravnika se je okrepila z dodatno izobraženo in usposobljeno diplomirano medicinsko sestro, ki izvaja preventivo na področju vseh kroničnih bolezni pri opredeljeni populaciji že od 30. Leta starosti dalje, in redno letno spremlja tudi kronične bolnike in urejenost njihovih kroničnih bolezni. »Vabim vse, da se odzovete vabilu na preventivni pregled za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinskega zdravnika oziroma v referenčni ambulanti družinskega zdravnika, preverite, kakšno je vaše zdravje, življenjski slog ali je morda že prisotna zgodnja oblika kronične bolezni. Vabim vas tudi, da se udeležite programov v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja, ki vam bodo pomagali spremeniti nezdrav vedenjski slog in opustiti nezdrave navade ter dolgoročno ohraniti boljše zdravje in kakovost življenja. Preventivni pregled in in programi za podporo zdravemu življenjskemu so kakovostni in brezplačni« je še poudarila dr Govčeva.
Projekt »Skupaj za zdravje« cilja na zmanjševanje neenakosti v zdravju
Na osnovi rezultatov preteklih raziskav, analize stanja in ocene potreb uporabnikov ter izvajalcev preventivnih programov smo na NIJZ v sodelovanju z več kot 100 interdisciplinarnimi sodelavci v zdravstvu in izven njega nadgradili obstoječ preventivni program za otroke, mladostnike in odrasle v okviru projekta »Skupaj za zdravje«. »Cilj nadgrajenega programa je večja dostopnost do preventive, vključevanje ranljivih skupin, ki v preteklosti v večini niso bili vključeni v preventivne programe zaradi različnih ovir, ki nastajajo zunaj in znotraj zdravstvenega sistema ter oblikovanje programov »po meri uporabnikov,« je izpostavila Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in poudarila: » Ključne rešitve, ki nas vodijo k zastavljenim ciljem in smo jih tudi preizkusili v treh pilotnih zdravstvenih domovih in pripadajočih lokalnih skupnostih, so: večja proaktivna skrb zdravstvenih domov za zdravje populacije v lokalni skupnosti, aktivno iskanje in vključevanje ranljivih oseb v preventivne programe preko skupnostnega pristopa in sodelovanja z lokalnimi, nezdravstvenimi deležniki, nov koncept delovanja Centra za krepitev zdravja, ki se z novimi pristopi, programi in rešitvami odpira v lokalno skupnost.«